V petih desetletjih so se v centru spopadali z različnimi težavami prebivalcev, v zadnjem letu pa opažajo predvsem velike finančne stiske starejših, ki so posledica gospodarskih razmer in ukrepov države.
"Ugotavljamo, da se socialna stiska naših uporabnikov poglablja, da prihajajo v ospredje nove kategorije ogroženih skupin. Gre za starejše od 50 let, ki so težko zaposljivi, po novi zakonodaji pa so izgubili tudi določene pravice," je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedal direktor Centra za socialno delo Kranj Marjan Podbevšek, ki pa je optimističen, da se gospodarska slika morda vendarle izboljšuje, saj najbolj izstopajoča skupina niso več prvi iskalci zaposlitve.
Gorenjske sicer kriza ni tako prizadela kot nekatere druge dele države, saj je stopnja brezposelnosti manjša od državnega povprečja. Vendar pa se skozi različne programe, ki jih izvaja center za socialno delo, kaže, da je ljudi, ki potrebujejo pomoč, vse več. Veliko je tudi takih, ki so prva leta recesije preživeli s pomočjo prihrankov, ki pa so se jim sedaj iztekli, zato so se znašli v hudih težavah.
Kranjsko zavetišče za brezdomce je nenehno polno, povečuje pa se tudi število vlog za bivanje v njem. Vse bolj močan je tudi pritisk na razdelilnico hrane, ki skrbi za 65 socialno ogroženih in 20 stanovalcev zavetišča za brezdomce. Ob tem strokovna delavka Centra za socialno delo Kranj Mateja Prosen opaža, da je med prosilci vse več starejših, pa tudi družin, ki so se znašle v težavah, a zaradi stigme le težko zaprosijo za pomoč.
Na kranjskem centru za socialno delo so se tako potrebe ljudi po socialni pomoči povečale, medtem ko se je dejansko izplačana pomoč zaradi zakonodajnih sprememb zmanjšala. Na področju socialnih denarnih pomoči je na državni ravni izplačil za okrog deset odstotkov manj, četudi zaradi zaostrenih gospodarskih razmer vse več posameznikov in družin prosi za različne oblike socialne pomoči.
Kranjski center je lani izdal preko 6000 odločb o pravici do denarne socialne pomoči. Največ prejemnikov je bilo leta 2010, od tedaj pa število upada. "Vendar ne moremo reči, da je bila revščina manjša, saj je to le posledica spremenjene zakonodaje. Iz spremljajočih kazalcev lahko sklepamo, da se stiska kranjskih občanov poglablja," je opozoril Podbevšek.
