Ob tem avtor članka obširno popiše "vzpon in padec" Bineta Kordeža, ki naj bi v kombinaciji z nekaterimi drugimi dejavniki simbolizirala način, na katerega se je država znašla v bančni krizi.
Slovenija sicer vztraja, da ni Ciper in ne bo potrebovala pomoči, navaja ameriški časnik. "Zaenkrat lahko mirno spim," je premierka Alenka Bratušek dejala v nedavnem intervjuju. Časnik navaja tudi njene napovedane ukrepe, med drugim privatizacijo bančnega sektorja in ustanovitev slabe banke.
Slovenija si je minuli četrtek z izdajo za 3,5 milijarde obveznic "kupila čas", meni avtor članka in navaja mnenja analitikov, da bo prodaja vlado Bratuškove ohranila nad vodo najmanj do konca leta.
A kot piše NYT, bi lahko šestodstotna obrestna mera za desetletne obveznice, ki jih je izdala Slovenija, medtem ko se nekatere države območja evra zadolžujejo po zgodovinsko nizkih stroških, lahko še prispevala k finančnim težavam Slovenije.
Predstavnik za Evropo pri svetovalni in raziskovalni družbi Eurasia Group, Mujtaba Rahman pa je posvaril, da bi pridobitev novih sredstev vlado "uspavala" na področju strukturnih sprememb.
"Novo financiranja ni bilo zaupnica slovenski vladi ali gospodarstvu, temveč odraža vlagatelje, ki so jih pritegnili visoki donosi obveznic," je menil Rahman in dodal, da bi se finančna pomoč državi še vedno lahko izkazala za neizogibno.
Avtor članka analizira, kaj je Slovenijo, ki je ob vstopu v EU veljala za najobetavnejšo od novih članic, pripeljalo do današnje situacije. Med drugim navaja lahko dostopna in poceni posojila, kapitalizem v balkanskem stilu, za katerega je značilen tudi nepotizem, ter slabo vodenje podjetij.
Simbol poti Slovenija do današnje krize naj bi v kombinaciji s temi dejavniki predstavljala "vzpon in padec" Bineta Kordeža. Ta sicer ni edini, katerega menedžerski odkupi so se slabo končali, piše avtor in med drugim omenja še usodo Vegrada, SCT in Istrabenza. Opiše tudi vlogo, ki jo je pri tem odigrala Nova Ljubljanska banka.
