Po nekaterih neuradnih informacijah bi lahko sejo sklicali že za ponedeljek. A ker je to tik pred prvomajskimi prazniki, naj bi bila za ta dan težava tudi prisotnost poslancev.
Če izredne seje ne bo v ponedeljek, jo je vsekakor pričakovati v začetku maja, odločitev o tem pa naj bi padla danes ali v sredo. Da bo ustavne spremembe v kratkem podprl tudi DZ, pa je v minulih dneh že večkrat javno napovedal prvak DL Gregor Virant.
DZ ustavno spremembo sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Kot kaže, bo po več poskusih v preteklosti za spremembe referendumske ureditve tokrat vendarle zadostna večina. Sprememba ustave se sicer razglasi s sprejemom odloka o razglasitvi najpozneje v osmih dneh po njenem sprejemu. Odlok sprejme DZ, s čimer začne sprememba ustave tudi veljati.
Ustavna komisija DZ je delovni osnutek predloga ustavnega zakona o spremembah referendumske ureditve soglasno podprla 21. marca.
Predlog ustavnih sprememb med drugim predvideva, da bo lahko zakonodajni referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev. Na referendumu po novem ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.
Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, in hkrati ta večina predstavlja najmanj petino vseh volivcev (prvotni predlog je predvideval četrtino vseh volivcev, a so se za petino odločili na predlog SDS). Prav tako po predlogu DZ več ni vezan na izid referenduma in lahko takoj po zavrnitvi predlaga boljši zakon.
