Mariboru namreč grozi večstomilijonska tožba. Znano bo tudi, kaj sta se na prvem medsebojnem srečanju uspela dogovoriti s prvim možem Iskre sistemov Dušanom Šešokom, ki je dan po volitvah odstopil od pogodbe po krivdi javnega partnerja in občini dal enomesečni rok za dogovor. Ta se je iztekel opolnoči, Iskra pa zdaj grozi z ogromno odškodnino, ki naj bi znašala več kot 265 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah četrtkov večerni sestanek ni prinesel dogovora.
Kot je znano že od prej, Iskra sistemi zahtevajo povrnitev vloženih sredstev v višini sedem milijonov evrov, ker dogovora doslej ni bilo, pa se bodo verjetno odločili še za zahtevek za odškodnino, ki je po Šešokovih besedah v pogodbi jasno definirana.
Gre za 70 odstotkov povprečno mesečo pobranih kazni pomnoženo s 120 meseci, glede na to, da gre za desetletno pogodbo. Po zadnjih podatkih naj bi radarji v Mariboru dnevno beležili kar okoli 2000 prekrškov, kar naj bi bila tudi posledica napovedi nove mestne oblasti, da glob kršiteljem ne bodo pošiljali.
Nova mestna oblast sicer pri vsem skupaj računa na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, da so donedavne odgovorne osebe občine ravnale v nasprotju z določbami zakona o javnem naročanju in zakona o javno-zasebnem partnerstvu in pri tem izpolnile znake korupcije. Komisija zato v sodelovanju z državnim pravobranilstvom nadaljuje s postopki za uveljavitev ničnosti omenjenega pogodbenega razmerja, svoje pa bo v kratkem povedalo še računsko sodišče.
Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu. Pri tem naj bi se največji del sredstev od kazni kršiteljev, ki bi jih ujeli z novimi radarji, stekal na njihov račun.
