Tomšič verjame, da je v Pahorju še mnogo skritega sveta iz katerega črpa moč, da preseneča. Z besedo Pahoriana so pri Mladinski knjigi oziroma Cankarjevi založbi označili niz dogodkov, vezanih na 100-letnico življenjske poti humanista in pisatelja Borisa Pahorja. Ob jubileju, ki ga bo praznoval 26. avgusta, se bodo z izidom knjige Tako živim spomnili vseh dogodkov, ki jih jih je Pahor doživel in preživel. Po Tomšičevih besedah je Pahor kljub težki življenjski zgodbi "ostal tak, kot je bil, na svoj način in na svoji poti, ki je neponovljiva". Pahor nas še vedno preseneča in upam, da bo tako tudi v bodoče, je sklenil.
Pahor je vstal iz občinstva in dejal, da mu je na nek način nerodno, ker prisostvuje dogodku, na katerem se bo govorilo o njem in o njegovemu delu. Kot je dejal, je v prisotnost privolil zgolj zaradi številnih, tudi tujih, gostov. "Nekako bom sodeloval in razložil, kar bo treba razložiti. Ti dogodki se namreč dogajajo, ko pisatelja ni več. Tako je vse narobe v mojem življenju, da je tudi do tega narobe prišlo," je dejal.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), akademik Jože Trontelj, je pozdravil kolega akademika Pahorja in spomnil, da je s svojim pogumom in brezkompromisno pokončno držo prispeval k pravični obsodbi moralnih zablod in totalitarizmov minulega stoletja, ki jih je občutil tudi na lastni koži. Iz njegovih del odmeva beseda "obtožujem", saj prinašajo zgodbe, ki opozarjajo na to, kaj se zgodi, ko se ideologija spoji z željo po oblasti. Po Trontljevih besedah je dalo Pahorjevo pisanje tudi čvrsto moralno lekcijo iz domoljubja Slovencem pa tudi zamejcem in izseljencem. Zavedanja o slovenskem čudaštvu je res več, vedenja pa še nismo uspeli spremeniti, je dodal.
Književnik Alojz Rebula se zaradi zdravstvenih težav današnjega srečanja ni udeležil, je pa organizatorjem poslal svoj Nagovor (o) prijatelju. Med drugim je zapisal, da je po Vladimirju Bartolu, ki pa se je z odselitvijo Trstu odtujil, Pahor prvi tržaški Slovenec, ki je v tem mestu slovensko besedo zastavil ne komercialnemu, temveč umetniškemu cilju. "Z njim je slovenska beseda v Trstu, dotlej beseda kamnarjev, pekov, mlekaric, postala tudi beseda umetniške lepote," je med drugim zapisal.
Prav tako so uvodoma prebrali tudi prispevek glavne urednice založbe Bompiani Elisabette Sgarbi na temo Pahor je Trst. Kot je zapisala, je Trst mesto mnogoterih duš, mnogoterih izkušenj in mnogoterega vedenja. Vse te lastnosti Pahor po njenem mnenju združuje v svoji osebnosti kot človek in kot pisatelj, vendar z neko dodatno vrednostjo, ki izhaja iz njegove slovenske pripadnosti. "Od njega bi si želeli novih besed, da bi v njih našli smisel, ki bi zavezal skupaj dve stoletji evropskega življenja, da bi lahko preko njegovih besed odkrili dodatni smisel naših kaotičnih eksistenc," je še zapisala Sgarbijeva.
Francoski literarni in filmski kritik Jean-Luc Douin je organizatorjem simpozija sporočil: "Kljub dvomu, kljub zvestemu spominu na trpinčene tovariše, kljub trenutnemu prepričanju, da ni več zmožen sreče, ker je stal na pragu krematorija ('Kakšna rešitev naj bo žensko telo ob tistih prikaznih?'), Pahor vendarle verjame, da lahko poželenje in ljubezen prineseta odrešenje. In to tudi dokaže."
Celodnevni simpozij bodo s svojimi prispevki nadaljevali številni domači in tuji poznavalci Pahorjevega življenja in dela.
