Nista se strinjala, da se stečajni postopek zaključi brez razdelitve stečajne mase. Obstaja namreč verjetnost uspeha izpodbojnih tožb, vendar Merfin v stečaju nima dovolj premoženja za njihovo vodenje.
Stečajni upravitelj Andrej Marinc in sodišče sta že lani neuspešno pozivala upnike, naj založijo sredstva za nadaljevanje tožb, iz katerih bi si vendarle lahko obetali delno poplačilo svojih terjatev. Sicer bi bilo nadaljevanje postopka nesmiselno, druge stečajne mase namreč Merfin nima.
Zato je sodišče 15. oktobra lani sklenilo, da se stečajni postopek konča brez razdelitve, na kar pa so trije upniki vložili ugovore. Zato jih je sodišče 18. januarja znova pozvalo, naj založijo tokrat znižani predujem v višini 540.000 evrov, potreben za vodenje postopkov.
Rok za vplačilo se je iztekel 28. januarja, sredstva pa niso bila vplačana. Zato je februarja sodišče sklenilo, da se podani ugovori upnikov štejejo za umaknjene. Zoper to odločitev sta se pritožila prejšnji stečajni upravitelj Merfina Matjaž Nanut in Merkur, katerega menedžerji so ob prevzemu nakelskega podjetja ustanovili Merfin.
Višje sodišče v Ljubljani je obe pritožbi zavrglo, je razvidno iz sklepa, ki je bil danes objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Kot je odločilo sodišče, razrešeni stečajni upravitelj nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in ima le ekonomski interes kot upnik Merfina zaradi neizplačane nagrade in stroškov vodenja postopka. Pritožbene razloge Merkurja pa je sodišče opredelilo za neutemeljene.
Upniki Merfina so sicer prijavili za 470 milijonov evrov terjatev. Največji upnik je HTC Dva, ob njem pa še Hypo banka in Sava. Poleg tega so večmilijonske terjatve prijavila še druga podjetja, od kranjskega Iskratela do idrijskega H&R.
Iz 127 vloženih izpodbojnih tožb bi si lahko upniki obetali največ 34 milijonov evrov. Stečajni upravitelj je sicer ocenil, da bi realno, predvsem z izpodbijanjem sporne delitve dividend, lahko iztržili okrog 21 milijonov evrov.
