Novice Svet24

Postopek evidentiranja kandidatov še poteka. Na kongresu bodo sprejemali še resolucijo, poimenovano Družba svobode in odgovornosti.
Predstavnik SDS za stike z javnostmi Jernej Pavlin je za STA pojasnil, da postopek evidentiranja kandidatov še ni končan. Občinske organizacije oz. lokalni odbori in interesna združenja lahko kandidate za organe stranke namreč predlagajo vse do kongresa in tudi na kongresu samem.
Ker se rok za vložitev kandidature torej še ni iztekel, sicer v stranki do sedaj evidentiranih kandidatov ne razkrivajo, je pa Černač za Televizijo Slovenija potrdil, da se bo za nov mandat na vrhu stranke potegoval tudi Janez Janša, dosedanji dolgoletni predsednik stranke. Nazadnje je bil Janša za predsednika stranke izvoljen na kongresu 9. maja 2009. Na vrhu SDS je sicer že od leta 1993.
Delegati bodo poleg predsednika stranke izbirali tudi člane izvršilnega odbora in nadzornega odbora SDS. Dva podpredsednika SDS pa bo izvolil svet stranke, je pojasnil Pavlin.
V osnutku za razpravo o nosilni resoluciji jubilejnega kongresa SDS, poimenovani Družba svobode in odgovornosti, pripravljavci dokumenta sicer ugotavljajo, da je družba zašla v eksistencialno krizo. Upravljanje z državo v osnovnih pristopih namreč "ne poteka skladno z vrednostnim središčem slovenskega naroda, ampak se to poskuša razgrajevati", so zapisali.
Učinki omenjene eksistencialne krize so dodatno okrepljeni zaradi gospodarskega zastoja v EU, "upravljavci monopolov iz vrst tranzicijske levice pa ravno zaradi obrambe le-teh niso sposobni poiskati poti iz krize, saj sta si varovanje privilegijev in monopolov ter svoboda in sproščanje družbenih potencialov v velikem medsebojnem nasprotju", navaja omenjeni osnutek.
V SDS poudarjajo, da se je okrog temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve oblikovalo vrednostno središče slovenskega naroda, ki je trajno. Upravljanje z državo mora v osnovnih pristopih potekati skladno s tem vrednostnim središčem, sicer družba zaide v krizo, opozarjajo.
V t. i. ljudskih vstajah se je po njihovi oceni protidemokratični refleks najbolj očitno pokazal. V okviru gibanja so znova oživele doktrine neposredne demokracije ali celo ljudskih demokracij, "ki so jih uvajali komunistični režimi po letu 1945, da bi prikrili diktatorsko bistvo svojih vladavin", navajajo v SDS.
Po njihovih navedbah je imelo gibanje zgled tudi pri delu oblasti, ki je z nekaterimi dejanji "spodbujala nedemokratično ozračje, ki se na eni strani kaže v apatičnosti državljanov in nevarno nizki volilni udeležbi, na drugi pa v agresivnosti in nestrpnosti manjšine, ki javno zavrača demokratično institucijo volitev". Kot ocenjujejo, smo zato v Sloveniji v letu 2013 znova soočeni "z grožnjo krhki parlamentarni demokraciji".
Na kongresu bodo, kot je zapisano na spletni strani stranke, obravnavali še statut SDS in pogledali uresničevanje programa SDS 2009-2013.
Kot je razvidno iz veljavnega statuta, je kongres najvišji organ SDS, ki se sestane najmanj enkrat na štiri leta. Skliče ga izvršilni odbor stranke z večino svojih članov, kar pa mora storiti po sklepu sveta SDS oz. na zahtevo večine članov sveta.
Pristojnosti kongresa so sprejem programa in statuta SDS, določanje političnih in drugih usmeritev SDS s kongresnimi resolucijami, razpravljanje in sklepanje o poročilih izvršilnega in nadzornega odbora SDS, reševanje vlog, naslovljenih na kongres ter razrešitev in volitve predsednika SDS, izvršilnega in nadzornega odbora.