Novice Svet24

So pa pravosodni policisti v 15 slovenskih zaporih uporabili prisilna sredstva v 84 primerih. Stalen redni nadzor v zaporih sicer izvaja varuh človekovih pravic.
Po podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij za 1446 zapornikov v petnajstih slovenskih zaporih trenutno skrbi 866 zaposlenih, od tega je 542 paznikov oziroma pravosodnih policistov.
Kot so navedli za STA, je pomemben kazalec splošnih varnostnih razmer v zavodih število konfliktov med zaprtimi osebami, ki se je lani, kljub povečanju števila zapornikov zmanjšalo. Ob tem sicer navajajo, da gre pri večini od 165 zabeleženih primerov za verbalne konflikte, medtem ko so primeri fizičnega obračunavanja zgolj posamezni. A podatki kažejo, da je bilo v konfliktih lažje poškodovanih 77 oseb, dve osebi pa težje. Največ konfliktov beležijo v ljubljanskem zaporu in na Dobu.
Medsebojnega obračunavanja raznih skupin pa v naših zaporih ni, navajajo v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Tudi v konfliktnih situacijah med zaprtimi in zaposlenimi gre največkrat za verbalne grožnje. V lanskem letu je tako uprava zabeležila 21 takih groženj oz. napadov na pravosodne policiste, ki pa niso imeli resnejših posledic.
Velika večina konfliktnih situacij se reši s pogovorom, navajajo v upravi. Ob tem pojasnjujejo, da vodstvo zavoda za vsakega obsojenca izdela varnostno oceno in temu primerno se tudi postopa pri varnostno zahtevnejših zaprtih osebah. V tej oceni tako določijo minimalno število pravosodnih policistov pri stikih z zaprto osebo, uporabo zaščitnih sredstev in zadostnega števila pravosodnih policistov v primeru interventnega vstopa v bivalni prostor.
Uporaba sile "neprijetna" in "nevarna"
Uporaba sile zoper zaprto osebo po navedbah uprave za izvrševanje kazenskih sankcij velja "za eno najbolj neprijetnih in nevarnih postopkov pravosodnih policistov". "Poseganje v človeško integriteto s silo, pa naj bo še tako podprta z zakonsko dovoljenimi pooblastili, je pač ukrep, ki ni enostaven in lahko izzove negativne posledice tudi zoper tistega, ki ga izvaja," so navedli. In izpostavili, da morajo biti zaradi vseh teh razlogov pravosodni policisti strokovno usposobljeni za uporabo sile.
Milejša prisilna sredstva, ki jih pravosodni policist uporabi, kadar ne more drugače obvladati upiranja osebe ali odvrniti njenega napada, so tako imenovani strokovni prijemi, ki jih strokovno ločijo na transportni prijem, zapestno vzvodni prijem in prijem za vezanje in vklepanje, so še pojasnili na upravi.
Ob tem dodajajo, da morajo pri uporabi prisilnih sredstev pravosodni policisti upoštevati načelo postopnosti in sorazmernosti. Z uporabo prisilnih sredstev pa da je treba prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila uporabljena. "Pri uporabi prisilnih sredstev morajo pravosodni policisti paziti, da s tem ne ogrožajo življenja in varnosti drugih oseb," so izpostavili na upravi.
Kljub temu, da se je število zaprtih oseb povečalo, se je število uporabe prisilnih sredstev v lanskem letu zmanjšalo. Po navedbah uprave, so namreč lani pravosodni policisti uporabili prisilna sredstva v 84 primerih, največkrat je šlo za uporabo telesne sile (preprečevanje konfliktov, samopoškodb, uničevanje inventarja).
Po oceni varuha odnosi med pazniki in zaporniki relativno dobri
Redni nadzor v zaporih izvaja varuh človekovih pravic, ki obravnava pobude, obiskuje zavode, del nalog izvaja tudi v okviru državnega preventivnega mehanizma, je pojasnil namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Odnosi med pazniki in zaporniki so po oceni varuha relativno dobri. Zaradi očitkov grdega ravnanja paznikov do zapornikov in pripornikov varuh po Šelihovih navedbah namreč prejme le redke pritožbe oz. pobude, pa tudi med obiski ne slišijo veliko pritožb, prej pohvale.
A nekaj zapornikov se je v lanskem letu, kot je poudaril, vendarle pritožilo tudi zaradi odnosa zaporniškega osebja, ki so mu očitali različne nepravilnosti, tudi neprimerno komunikacijo. Zato so lani v vlogi državnega preventivnega mehanizma obiskali osem zaporov in prevzgojni dom Radeče, v katerih so preverjali navedbe pritožnikov oz. zapornikov.
Opozoril je, da vse morebitne navedbe obsojencev skrbno preverjajo, v nekaterih primerih tudi z obiski pri pristojnih organih, zlasti pri upravi za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma v zaporu. Na podlagi ugotovitev varuh nato uporabi možnosti, ki jih ima.
Šelih poudarja, da med obiski državnega preventivnega mehanizma vedno tudi preverjajo, kolikokrat in kako so bila uporabljena prisilna sredstva ter kako o tem v zaporih vodijo evidenco.
Pravosodni policisti oz. pazniki smejo prisilna sredstva uporabiti le, če je to res nujno in so podani zakoniti razlogi, in sicer z najmanjšimi škodljivimi posledicami za prizadeto osebo. Takoj, ko je oseba obvladana in pod nadzorom, pa ni več nobenega opravičila za kakršnokoli uporabo sile, je bil jasen Šelih in dodal, da je zato še kako pomemben nadzor nad vsako uporabo prisilnih sredstev.
Varuh je že ukrepal tudi v primeru smrti mariborskega zapornika
Varuh je direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušana Valentinčiča obiskal tudi v zadnjem primeru zapornika, nad katerim so v torek v mariborskem zaporu uporabili prisilna sredstva, ta pa je kasneje umrl v bolnišnici. Sodna obdukcija je po navedbah mariborske policije sicer pokazala, da je zapornik umrl za posledicami kapi. Po poročanju medijev na truplu tudi naj ne bi bilo znakov nasilja, čeprav naj bi nekateri zaporniki pričali, da so bili pazniki do zapornika nasilni.
Kljub temu pa bo posebna komisija, ki jo je imenoval generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič, raziskala vse okoliščine uporabe prisilnih sredstev nad omenjenim zapornikom.
V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so sicer tudi pojasnili, da so morali pravosodni policisti v torek popoldne zoper obsojenca uporabiti "prisilna sredstva vklepanja in strokovnih prijemov, ker je v sobi razbijal in uničeval inventar, ob vstopu v sobo pa tudi napadel pravosodnega policista".
Med umirjanjem obsojenca se je njegovo zdravstveno stanje po navedbah uprave poslabšalo. Pazniki so mu takoj nudili prvo pomoč, prav tako pa so v zapor poklicali nujno medicinsko pomoč Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Obsojenca so nato z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je v sredo zjutraj umrl.
Šelih je pojasnil, da so od Valentinčiča zahtevali še pisno poročilo o dogodku. Ko bodo prejeli zahtevani odgovor, se bodo v varuhu tudi odločili o nadaljnjih morebitnih potrebnih ukrepih.