Slovenija

Rožman je povezoval Slovence živ in mrtev

STA / S.R.
7. 4. 2013, 14.58
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je po prihodu v ZDA za STA povedal, da je škof Gregorij Rožman, katerega posmrtne ostanke bodo prihodnji teden prepeljali v domovino, povezoval Slovence, ko je bil živ in tudi po smrti.

 Danes bo v Lemontu pri Chicagu potekalo slovo od Rožmana, ki bo v soboto pokopan v ljubljanski stolnici.

Rožmanovi posmrtni ostanki že več dni počivajo v pogrebnem zavodu v Lemontu, krsta pa bo danes postavljena v samostansko cerkev sv. Marije pomagaj. Po bedenju bo zvečer po slovenskem času potekala poslovilna maša, ki jo bo vodil upokojeni pomožni škof Clevelanda Edvard Pevec, Jamnik pa bo somaševal skupaj z upokojenim pomožnim škofom Chicaga Johnom Gormanom.

Jamnik bo ob tej priložnosti prebral pozdravno pismo ljubljanskega nadškofa in Rožmanovega naslednika Antona Stresa. "Prišel sem se zahvalit bratom frančiškanom, ki so ga tako lepo sprejeli in skrbeli za njegov grob. Zahvaliti se želim tudi vsem Slovencem v ZDA in Kanadi, duhovnikom, škofom in drugim, ki so bili z njim povezani," je povedal Jamnik.

Gregorij Rožman se je rodil 9. marca 1883 v vasi Dolinčice blizu Bistrice pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. Ljubljanski škof je postal leta 1930 in to ostal do svoje smrti 16. novembra 1959 v Clevelandu, saj papež nikoli ni sprejel njegovega odstopa. Leta 1945 je pobegnil v Avstrijo, nato v Švico od tam pa leta 1948 v ZDA.

Vojaško sodišče ga je leta 1946 zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem in izdaje obsodilo na 18 let strogega zapora, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Rožman je potem živel med ameriškimi Slovenci v Clevelandu, pokopali pa so ga v romarskem središču pri frančiškanih v Lemontu.

"Kakor tudi vi vsi, bi tudi jaz rad doživel osvoboditev Slovencev izpod komunistične diktature in se vrnil v svojo škofijo. Toda, če more moja žrtev količkaj prispevati k božji slavi in večji sreči mojih vernikov in vseh Slovencev, potem z veseljem iz vsega srca kličem Gospod sprejmi moje življenje in naj umrjem v begunstvu," je Rožmanove besede iz leta 1948 navedel Jamnik.

"Še ko je bil živ in potem, ko je bil pokopan, je bil vezni člen med Slovenci, ki so v njem čutili neko oporo in moč. V tistih težkih časih je bil trdna opora vsem, ki so izgubili domovino in najbližje, ki so končali mlada življenja po slovenskih moriščih. Izgubili so vse razen življenja in začeli na novo v svobodni družb. Ameriški in kanadski Slovenci so bili v težkih letih begunstva vedno hvaležni, da so imeli med seboj škofa," je glede na zapise frančiškanskega patra Metoda Ogorevca navedel Jamnik.

Na vprašanje o pomenu preselitve Rožmana v Slovenijo, je Jamnik odgovoril, da mora biti to pietetno dejanje, brez velikega hrupa. "Prepričan sem, da je to dejanje na simbolni ravni izjemnega pomena na poti do sprave, sprejemanja različnosti, pomiritve in dialoga. Rožman bo pokopan v luči vere in želje, da počiva v domači zemlji in mislim, da bo imelo to predvsem versko razsežnost."

"Človek ima na temeljni etični ravni pravico, da počiva v domači zemlji, kar je bila tudi njegova želja. Te prošnje pa so bile izražene že večkrat prej in tudi nekdanji predsednik Milan Kučan je vatikanskemu državnemu tajniku leta 2001 izrazil željo, da bo Rožman v skladu s temeljnimi etičnimi načeli, ki veljajo v svetu, pokopan v domači zemlji," je dejal Jamnik.

Pogoj Vatikana, da se Rožmana preseli v Slovenijo šele, ko bo razveljavljena obsodba vojaškega sodišča, je bil izpolnjen že leta 2009. Na vprašanje, zakaj prihaja do selitve šele zdaj, je Jamnik odgovoril, da je proces tekel dlje časa, med drugim tudi zaradi zamenjave vodstva ljubljanske nadškofije. "Pobude so bile sicer prisotne, odkar je Slovenija samostojna in sem hvaležen, da se to sedaj dogaja."

Jamnik je poudaril, da so okoliščine Rožmanovega življenja in delovanja stvar zgodovinarjev, Cerkev pa želi pokop v Sloveniji opraviti pietetno na duhovni ravni. "Pogreb je priložnost za molitev," je dejal Jamnik, ki pa je vseeno želel poudariti Rožmanovo duhovno dediščino.

"Rožman je imel tri temeljne poudarke v svoji škofovski službi. Prvi je evharistija, se pravi molitev in čaščenje Jezusa. Ta vidik, da se zahvalimo bogu, da je na čudovit način izpolnil obljubo, da bo z nami za vse večje čase, je zelo pomemben."

"Drugi vidik je njegova marijanska razsežnost duhovnosti. Zato je tudi želel biti pokopan v ameriških Brezjah v Lemontu. Marija v njegovem življenju pomeni predvsem to, da je potrebno tudi pod križem v trenutkih najhujših preizkušenj ohraniti vero, upanje in ljubezen."

"Tretja dimenzija je čaščenje Jezusa Kristusa kralja. Ne kralja moči, vojske, nasilja in sovraštva, ampak gre za kraljestvo oziroma sporočilo miru, pravičnosti, ljubezni in odpuščanja. To je bilo njegovo duhovno poslanstvo, ko je bil v Sloveniji in tudi ko je bil v tujini vse do njegove smrti," je dejal Jamnik.