Ocenilo je, da je bil zaradi nesmotrnega upravljanja z vodnimi viri državni proračun v obdobju 2005 - 2011 ob najmanj 25 milijonov evrov. Pri tem so revizorji ugotovili, da področje upravljanja z vodami ni strateško celovito urejeno, vodne pravice pa se ne podeljujejo pravočasno. Zaradi nezaračunavanja plačil za rabo vode je Slovenija zgolj v letih 2009 in 2010 izgubila najmanj 10,5 milijona evrov proračunskih prihodkov, v obdobju od leta 2005 do 2011 pa najmanj 25 milijonov evrov. Ker je z različnim pristopom k zaračunavanju koncesijskih dajatev neenakopravno obravnavala posamezne uporabnike vode in nekaterim s tem omogočala boljši tržni položaj, je povzročila tudi tveganje nastanka nedovoljenih državnih pomoči, zato bo potrebno te dajatve poračunati tudi za pretekla obdobja, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Ob tem je pojasnil, da se v vodni sklad niso vplačali vsi prejemki, poraba sredstev pa ni temeljila na vnaprej določenih ciljih, merilih in prioritetah za določitev projektov, ki se financirajo iz sklada za vode, zaradi česar niso izvedeni ustrezni ukrepi urejanja vodotokov in s tem tudi niso ustrezno zmanjšane posledice naravnih nesreč.
Državni proračun ob 25 milijonov evrov
Okoljsko ministrstvo v postopkih odločanja o podeljevanju koncesij in vodnih dovoljenj ni bilo učinkovito, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče.