Na prvem mestu prioritet je umiritev političnih strasti v državi, sledijo zaveze k zagonu gospodarstva, konsolidaciji javnih financ in učinkovitem črpanju evropskih sredstev v novi finančni perspektivi.
Javnemu sektorju želijo vrniti pomen in mesto v družbi in okrepiti njegov razvojni potencial. Prav tako obljubljajo široko dostopno, kakovostno javno zdravstvo, ki temelji na solidarnosti in pravičnosti.
Zakon o Slovenskem državnem holdingu bodo dopolnili na način, da se državno premoženje ne prenaša na holding, pač pa z njim upravlja. Nadaljevali bodo tudi z reševanjem slabih terjatev bank, pri čemer bodo zakon o slabi banki skladno s potrebami prakse in stališči stroke dopolnili.
Stranke podpisnice napovedujejo tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, zmanjšanje sodnih zaostankov in debirokratizacijo ter trajnostno rabo naravnih virov.
V koalicijsko pogodbo so partnerice zapisale tudi ratifikacijo pristopne pogodbe za Hrvaško ter spremembo ustave glede referendumske zakonodaje.
Tudi v luči protestov proti politični eliti so se stranke dogovorile, da bo v kabinetu predsednice vlade eden od državnih sekretarjev skrbel za dialog med civilno družbo in vlado ter za sodelovanje s civilno družbo.
Politične stranke so se s sporazumom zavezale, da bodo dosledno spoštovale pravno državo in krepile pravično družbo, spoštovale različnost in aktivno spodbujale solidarnost. Tudi tokratna koalicija se je zavezala, da v okviru dela DZ in vlade ne bo odpirala vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine.
Sodelovanje strank v vladi so dorekli v posebnem poglavju koalicijske pogodbe. Protokol o sodelovanju tako med drugim določa, da so koalicijski partnerji pri usklajevanju enakopravni, ne glede na število poslank in poslancev v državnem zboru. Izogibali se bodo tudi javnemu nasprotovanju drugim koalicijskim partnerjem in vladi.
Za nemoteno komunikacijo med vlado in DZ bo skrbel poseben državni sekretar, ki bo predsednico vlade tudi obveščal o morebitnih kršitvah protokola.
Koalicijski partnerji so se dogovorili tudi, da bodo predlogi zakonov in preostala gradiva koalicijsko usklajena še pred obravnavo na vladi, glede sej DZ in delovnih teles pa se bodo usklajevali na koordinaciji vodij koalicijskih poslanskih skupin. Odločitve na koordinaciji se sprejemajo s soglasjem in so obvezujoče, je zapisano v koalicijski pogodbi.
Vsako odsotnost na seji DZ, razen višje sile bodo morali koalicijski poslanci vnaprej napovedati oz. uskladiti na koordinaciji vodij koalicijskih PS, sicer pa bodo morali v skladu s pogodbo na sejah delovnih teles in sejah DZ podpreti koalicijsko usklajene predloge.
Če bodo želeli podpreti predloge opozicije, pa bodo morali poslanci o tem obvestiti pristojnega ministra in predstavnike koalicije in na koalicijskem usklajevanju poskušati doseči soglasje.
Kljub temu sicer v besedilu piše, da ta določba ne vpliva na pravico poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem.
