Prioritete so stranke uskladile, a podrobnosti in kadrovski razrezi za javnost ostajajo uganka. SD se je že odločila za vstop v vlado, podobno je pričakovati tudi pri DeSUS, jeziček na tehtnici pa bi bila lahko DL, ki do srede ne obljublja ničesar.
Predsedniki oziroma vodje strank morebitne nove koalicije so glavne programske usmeritve za zaprtimi vrati uskladili v sredo. Med drugim naj bi šlo za že znane zaveze o zagonu gospodarstva, boju proti korupciji in debirokratizaciji. Zavezali naj bi se še k umiritvi razmer v državi in k spremembam referendumske ureditve. Ostaja tudi sanacija bančnega sistema skozi zakon o slabi banki, ki pa se mu najverjetneje obeta kakšna sprememba.
V četrtek in petek so se predstavniki potencialnih partneric usklajevali po posameznih področjih, a so bili glede vsebine in rezultatov usklajevanj skrivnostni. Pogovori se bodo najverjetneje nadaljevali tudi vsaj do sredine prihodnjega tedna, a ker so se stranke dogovorile, da podrobnosti ne bodo razkrivale, ni pričakovati, da bi se kar koli usklajevalo pred očmi medijev in javnosti.
O sodelovanju v novi vladi je sicer kot prva že odločala SD, ki se je na konferenci v soboto soglasno odločila za vstop v koalicijo, ki bi jo vodila Bratuškova, glede podpore koalicijski pogodbi pa naj bi v sredo odločalo še predsedstvo stranke.
Kot naslednji se bodo v torek sestali organi DeSUS, a tudi pri njihovi odločitvi ni pričakovati nobenih presenečenj. Predsednik stranke Karl Erjavec je optimističen in pričakuje, da bo nova vlada oblikovana še pred koncem prihodnjega tedna.
Sredi prihodnjega tedna se bodo sestali tudi organi največje stranke PS ter odločali o sklepanju koalicijske pogodbe in drugih vsebinah, povezanih z oblikovanjem vlade.
Čistopis in parafiranje koalicijske pogodbe je bilo sicer pričakovati že v petek po zadnjih vsebinskih usklajevanjih morebitnih koalicijskih partneric, vendar do tega ni prišlo. Prvak DL Gregor Virant je takrat tudi pojasnil, da obljube za vstop DL v koalicijo ni ter da bo dokončna odločitev v rokah članov sveta, zato do srede, ko bo zasedal svet DL, ne bo "ničesar podpisoval".
Stranke naj bi sicer že bile dogovorjene o razdelitvi ministrskih resorjev. Pet naj bi jih pripadlo PS, po tri naj bo dobili SD in DL, dva pa DeSUS. A neuradno naj bi se zapletlo pri resornem umeščanju področja energetike. To je namreč trenutno pod ministrstvom za infrastrukturo in prostor, vendar naj bi se pojavljalo vprašanje, ali bi ga vrnili pod ministrstvo za gospodarstvo, kot je bilo v času vlade Boruta Pahorja.
PS vseskozi poudarja prav zagon infrastrukturnih investicij, to je tudi ena ključnih točk njihovega programa. A resor ministrstva za infrastrukturo in prostor v novi vladi naj bi si želela DL, medtem ko naj bi resor ministrstva za gospodarstvo pripadel PS.
Prihodnji teden stranke čaka še uskladitev kandidatov za ministre, saj mora Bratuškova kandidatno listo državnemu zboru predložiti najpozneje do četrtka. V javnosti je sicer o ministrskih kandidatih zaokrožilo že več imen, a je Bratuškova v petkovih Odmevih zatrdila, da jih do torka ne bodo razkrili. Čeprav naj bi po poročanju nekaterih medijev največ težav predstavljalo iskanje za vse stranke primernega kandidata za finančnega ministra, Bratuškova zagotavlja, da je kandidatov za ta resor več.
Ker torej vsaj do srede usoda oblikovanja in sestave nove vlade najverjetneje ne bo jasna, se v javnosti pojavlja vprašanje, ali bi bila mogoča koalicija brez DL. V petek popoldne so se brez Viranta sestali tudi Bratuškova, Erjavec in predsednik SD Igor Lukšič, vendar po srečanju izjav medijem niso dajali.
Za izvolitev predsednika vlade je namreč potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, medtem ko ministre državni zbor imenuje na javnem glasovanju in z navadno večino. O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti, lista pa je izglasovana, če zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja.
Teoretično bi torej novo vlado lahko sestavljale tudi zgolj PS, SD in DeSUS, vendar bi bilo v tem primeru pod vprašajem nadaljnje delovanje koalicije, denimo pri sprejemanju zakonov v državnem zboru. Kljub vsemu tako še vedno ostaja možnost scenarija vnovičnih predčasnih volitev, ki bi bile lahko že spomladi. V tej luči je minila tudi sobotna tako imenovana četrta vseslovenska ljudska vstaja, kjer so protestniki večinoma poudarjali, da zgolj zamenjava vlade ni dovolj, pač pa so potrebne korenite spremembe. Med drugim so zahtevali razpis predčasnih volitev, in sicer v roku šestih mesecev od imenovanja prehodne vlade. Prav te zahteve bodo pri odločitvi o nadaljnjih korakih po Virantovih napovedih upoštevali tudi člani sveta DL.