So posebnosti in podrobnosti, s katerimi pa ne boste rešili bančnega sistema, je danes v Bruslju ocenil državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj.
"Slabo banko imamo ali pa je nimamo. Samo ta alternativa je, da je potem nimamo. Potem se pač rešuje zadeve tako, da se jih dejansko ne rešuje, saj se jih že sedaj ni. Oziroma da se jih rešuje tako, da bodo davkoplačevalci pač dali denar," je dejal državni sekretar, ki je avgusta vodil delovno skupino za priprave zakona o posebni družbi za upravljanje slabih terjatev bank.
Za urejanje problema slabih terjatev namreč po njegovih besedah poleg slabe banke obstajata le dve možnosti: da banka slabe terjatve ureja sama, kar mora v bistvu početi vseskozi, ali da slabo terjatev prenese na družbo v njeni lasti ali v lasti nekoga drugega, kar so tudi lahko vseskozi neovirano počele. Če niso, to pomeni, da so bile premalo ambiciozne, je dejal Šircelj.
Tretja možnost pa je, da v reševanje problema poseže država, ker banke niso dovolj dobro upravljale slabih terjatev. Država ustanovi družbo in prevzame te terjatve, izda obveznice za te terjatve in jih potem sama upravlja; to je slaba banka.
"Ti trije načini so, jaz tudi teoretično ne vem, ali obstaja še kakšen četrti način," je dejal Šircelj. Ob tem je dodal, da seveda obstaja še en ukrep - dokapitalizacija, ki pa je neodvisni proces in lahko gre z roko v roki z vsemi omenjenimi možnostmi, katerih temeljni cilj je, da banke očistijo bilance in začno opravljati vlogo, ki jo dejansko imajo - da zbirajo depozite in dajejo kredite.
"Nekih kompromisov tukaj ne vidim. So posebnosti, specifičnosti, podrobnosti, s katerimi pa ne boste rešili bančnega sistema," je menil državni sekretar.
Ocene predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Janeza Janše, da bo Slovenija do konca leta bankrotirala, če ne bo nadaljevala sanacije bančnega sektorja, Šircelj ni želel komentirati.
"Težko komentiram in nikoli nisem želel komentirati besed predsednika vlade ali drugih ministrov, ker tudi ne vem, v kakšnem kontekstu so bile izrečene. Je pa seveda bančni sistem v Sloveniji potreben sanacije, to vemo že dolgo časa. Spornih terjatev je zelo veliko," je poudaril.
Ob tem je spomnil, da je bil način za sanacijo bank s posebno družbo v preteklosti sprejet tudi v okviru mednarodne javnosti, torej Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke. Slovenija po njegovih besedah sodeluje s temi organizacijami pri pripravi vseh podzakonskih aktov, potrebnih za začetek delovanja te družbe.
Spomnil je tudi na to, da Bruselj Slovenijo vseskozi opozarja na nujnost nadaljnjih reform in izvajanja sprejetih reform, kamor sodi tudi sanacija bančnega sektorja.
Vpliv sanacije s slabo banko na javne finance pa bo po Šircljevih besedah odvisen od vrednotenja slabih terjatev, pri čemer bodo metode vrednotenja določene s podzakonskimi akti.
"Tudi Banka Slovenije bo morala storiti vse, kar ima določeno v zakonih o bančništvu, da se banke sanirajo," je še opozoril Šircelj.
