"Zadnji pereč problem so zagotovo izvršbe na nepremičnine, ko ljudje dolgujejo denar za elektriko, vzdrževanje stanovanja in stroške telefona, ... Nezmožnost plačevanja obveznosti je vse večja, premosorazmerna z brezposelnostjo. S tem v povezavi so tudi neplačevanja preživnin," je še izpostavila Nussdorferjeva. A preden si bo zastavila prednostne naloge, se želi Nussdorferjeva pogovoriti s sodelavci, ki so strokovnjaki za svoja področja. Prepričana pa je, da ji bodo v pomoč tudi izkušnje iz 35-letnega dela v pravosodju in 10-letnega dela v nevladnem sektorju.
Zaveda se, da "ni čudežne paličice, ki bi slabe rešitve spremenila v dobre". Potrebno je videti, opozarjati in nato spreminjati. Gre za potrebo po širših sistemskih spremembah, ki ne pomagajo le enemu, pač pa mnogim ljudem, ki se srečujejo z enakimi problemi, pojasnjuje v odgovoru o svojem pogledu na vlogo varuha.
In kot povzema, so možnosti v osveščanju ljudi, da človekovih pravic drugim ne bi kršili in jih terjali le zase, v odpravi kršitev in upoštevanju priporočil, ki jih vsako leto, glede na podano poročilo varuha sprejme DZ. Na tem področju si je sama že zadala nalogo, ki pa je zaenkrat še ne želi razkriti.
Tudi glede pravne in socialne države vrsta vprašanj
Na vprašanje, ali je Slovenija še pravna država, odgovarja, da bi, če bi tisti, za katere so se različni pravni postopki slabo končali, zagotovo pojasnili, da Slovenija ni pravna država. Če pa bi vprašali one, ki so v postopkih "zmagali", bi dejali, da pravna država živi. Torej je pogosto vse odvisno od posameznikov, ki svoje probleme predstavijo in povečini so to slabe prakse.
"Zato imamo preprosto občutek, da nič ne deluje, da je vse podkupljeno, vse krivično, ... Mnogi ne spoštujejo odločitev pravosodnih institucij, zlasti ne sodišč, pa četudi jih sprejmejo na najvišjem nivoju. Z njimi polemizira prav vsak, s svojega stališča, s svojim znanjem in vedenjem o zadevi, pa čeprav je morda to zmotno, pristransko ali enostransko," opozarja.
Poudarja pa, da bi zagotovo morali biti postopki hitrejši, sodna veja oblasti pa bi "se morala ob zaključkih tu in tam vključiti in reči zadnjo besedo, tudi pred javnostjo. Tako pa govorijo le stranke in pomembno je, katera ima več besede, katera je bolj znana in tisti ljudje preprosto verjamejo".
O socialni državi bi se po njenih besedah zagotovo dalo veliko govoriti, saj je za ene še preveč socialna. Imajo prav vse, ni se jim treba za nič boriti, za nič niso prikrajšani, drugi pa občutijo bedo, žalost, nesrečo, bolezen in so na "stranskem tiru". Nekateri sploh ne vedo, da so jim pravice kršene, ker jih niti ne poznajo, drugi "le jamrajo", pa nič ne naredijo. Tretji čakajo, da bodo namesto njih delo opravili drugi. "Varuh je tudi zato, da institucije opozarja na pravice, ki jih kršijo, ne da bi celo tisti, ki trpijo, nanje sploh opozorili," pravi.
Neizrečena beseda je tvoj suženj, izrečena gospodar
Odhajajoča varuhinja Zdenka Čebašek-Travnik je opozarjala tudi na pojave sovražnega govora. Ocenila je, da je elemente spodbujanja sovraštva in nestrpnosti vključeval tudi govor premiera Janeza Janše na nedavnem shodu Zbora za republiko. Medtem ko je premier sam pojasnil, da je z levimi fašisti označeval nevarne pojave, kot so napis Kristjane smo klali leta 1945 in jih bomo tudi leta 2013, obiske na domovih mariborskih občinskih svetnikov, napade na policiste.
Na vprašanje, kako sama gleda na to, Nussdorferjeva odgovarja, da je zagotovo lahko čas politične krize, boja za glasove potencialnih volivcev, za točke na lestvicah priljubljenosti in za obstanek v političnem prostoru tisti, ko je potrebno narediti marsikaj.
Če temu dodamo še brezposelnost in nezadovoljstvo ljudi nad vsem kar se dogaja, ne le doma, tudi v tujini, kjer so nemiri vsak dan na pohodu, skoraj ni prostora za prijazne besede in podobna nagovarjanja. "Vsepovsod je veliko nestrpnosti, zažigajo se lutke, ljudje odreagirajo na vsako besedo, ki jo kdo izreče," opozarja Nussdorferjeva.
"Zagotovo velja rek, ki si ga bom izposodila: 'Neizrečena beseda je tvoj suženj, izrečena tvoj gospodar'. To velja zlasti pri besedah, ki predstavljajo vsem znane zgodovinske pojme in med njimi je tudi fašizem. Beseda sama je dovolj zgovorna, še huje, če ji karkoli dodamo. Takrat sploh ni pomembno, kaj je kdo mislil, to bi upoštevali le pri kazenski odgovornosti, pač pa kako so to razumeli drugi. Za take besede tako ni prostora na zborovanjih, javnih nastopih, v majhnem slovenskem prostoru, ki nikakor ne more pozabiti zgodovine, ne levih in ne desnih, pokopati sporov preteklosti in se spraviti med seboj," je prepričana.
Sama se bo, napoveduje, dosledno zavzemala za strpnost v govoru vseh politikov. Kot pravi, bi ljudje morali nagraditi tiste politike, ki bodo, zlasti v tako težkem času, kot je sedaj, znali nastopiti kot povezovalni, in tiste, ki gradijo prihodnost vseh ljudi in ne obratno. "Takrat, ko bo nekdo uvidel, da mu sovraštvo in nestrpnost ne prinašata političnih točk, se bo posvetil le blaginji in pravicam ljudi ter iskanju dobrih rešitev, našo preteklost, ki razdvaja, pa pustil za seboj. In takrat bomo lahko stopili na pot pravega napredka."
Skrbijo pa jo tudi preštevilni napisi, za katere sicer zaenkrat ne vemo, kdo so njihovi pisci in ali gre za resne provokacije, ki žalijo drugačne, bodisi glede na status, osebne značilnosti ali versko prepričanje. "Kako reagirati? Obsodba je skoraj premalo, saj smo ji priče dnevno. Potrebno je poiskati storilce, a tudi to je težka naloga organov odkrivanja - policije," pravi nova varuhinja.
