Je protestni shod za pravno državo res protiustaven, kot je bilo v Odmevih prebrano iz prestižne izdaje ustave? Zakaj policisti, ki jih plačujemo državljani in državljanke, delujejo proti narodu in ali je možno, da so bili agresivni vandali na mirnih protestih, na katerih so protestnike soljudje stalno in tudi s pisano besedo opozarjali, da naj protestirajo mirno, provokatorji? Veliko vprašanj, ki zahtevajo odgovore. Dr. Miro Cerar, profesor na Pravni fakulteti in strokovnjak, ki je sodeloval tudi pri snovanju naše ustave, odgovarja razumljivo, pošteno, strokovno in srčno: »Protestni shod ni bil protiustaven, a nasilja ne sme biti!«
Kaj je pravna država – je to spoštovanje in izvajanje zakonov ter konsekvenc, kadar se jih ne spoštuje? In ali to velja za vse državljanke in državljane Slovenije?
Ravno to. Poleg tega pomeni, da morajo biti zakoni kolikor je mogoče pravični tudi v smislu enakosti za vse. To, kar ste dejali, tudi pomeni, da so tisti, ki zakone sprejemajo in so na oblasti, s temi zakoni enako vezani: če je ob tem razvita pravna kultura, ki je neločljiv del pravne države, se morajo politiki počutiti še odgovornejše za izvajanje zakonov.
Kako je s pravno državo pri nas?
Pri nas je pravna država že močno prerešetana. Imamo sicer veliko, celo preveč predpisov. Mnogi izmed njih so relativno dobri, problem pa je, da se bodisi ne izvajajo ali pa jih državni organi izvajajo togo in sterilno, saj se nosilci oblasti pogosto ne upajo iti dlje od preproste tehnokratske rutine. Včasih jim primanjkuje pravnega in širšega znanja, vedno pogosteje pa tudi zdravega razuma. Pogosto so nemotivirani ali celo preplašeni in se raje izognejo zahtevnejšim problemom, kot pa da bi se z njimi soočili tako, da bi določbe zakonov in drugih predpisov razlagali v skladu z njihovim osnovnim namenom ter v duhu temeljnih ustavnih in zakonskih načel, ki so naravnana proti zlorabam prava in v korist poštenih ljudi in drugih pravnih subjektov. Najhujši problem je, da politične in druge družbene elite (z redkimi izjemami) večkrat same ne spoštujejo zakonodaje; pri ljudeh zdaj že dlje utemeljeno prevladuje občutek, da je naša država v marsikaterem pogledu nepravična. Če pa družba ni pravična, ne more postaviti na noge niti gospodarstva, niti sociale, niti kulture. Brez delujoče pravne države in hkrati ustrezne etične zavesti ter prakse politikov in državljanov sodobna družba dolgoročno ne more biti uspešna. Na lanskoletnih predčasnih volitvah v državni zbor smo v politični kampanji doživeli neverjetno veliko osredotočenost medijev in javnosti na vprašanja o poštenosti naših vodilnih politikov. Zelo veliko časa je bilo namenjeno vprašanjem o tem, kdo ima morebiti skrivne naložbe v tujini, kdo je koruptiven, kdo laže in podobno. Žal so volitve kljub temu v parlament naplavile veliko oseb, ki zaradi svojih neetičnih ali protipravnih dejanj sploh ne bi smele opravljati javne oziroma politične funkcije. To so negativni zgledi, ki ljudem še naprej ubijajo vero in zaupanje v politiko in pravo. Če pravna država ne deluje, potem ni pravičnosti, ni pravne predvidljivosti in zanesljivosti in zato tudi vsi drugi podsistemi ne morejo uspešno delovati. Lahko se sicer razvije učinkovita diktatura, vendar pa resnično upam, da si česa takega več ne želimo.
A v širšem smislu že precej časa marsikaj od tega ne deluje.
Če ni neke osnovne politične korektnosti in pravne pravičnosti, državljanov ne boste prepričali, naj varčujejo, zavzeto delajo in kaj žrtvujejo za državo. Če je ta sama slab zgled in je do ljudi mačehovska, potem državljanov ni mogoče v večji meri motivirati za delo in stiskanje pasu. Če ljudje vidijo, da se z izobraževanjem in delom ne splača truditi, temveč je za pridobitev službe in položaja treba biti le v pravi politični stranki ali klienteli, vodi to v padec kakovosti dela in ima uničujoč učinek tudi na znanost in stroko.
Kako je možno, da sodna veja oblasti deluje – kot se razkriva – tudi koruptivno, omreženo?
Sodstvu na splošno ne morem pripisati takšne oznake. Seveda pa obstoje tudi v sodstvu in širše v pravosodju posamični primeri nedopustnega ravnanja. Najpomembneje je takoj, odločno in učinkovito ukrepati, to je bistvo sistema! Problem je, če se v javnosti ustvari prevladujoč vtis, da pravosodje in znotraj njega sodstvo delujeta prepočasi, neučinkovito …
