S tem ni seveda prav nič narobe, če se sinovi in hčerke počasi osamosvojijo in so odvisni le od svojih darov in delavnosti. Za primerjavo smo vzeli nekatere znane Slovence, ki so svoje otroke pripeljali do kruha in jim pri tem pomagali po svojih najboljših močeh, ter tiste, ki svoje očete še vedno kličejo na pomoč.
Najrazvpitejši primer brezpogojne očetovske pomoči je naveza Jureta in Zorana Jankovića. Zdi se, da mlajši sin ljubljanskega župana preprosto ne more brez očeta, saj mu je ta popolnoma uredil življenje. Na noge je postavil podjetje, v katerem dela Jure, kupil pa mu je celo hišo, a je ta še vedno napisana na očetovo ime. Nekateri špekulirajo, da so za to krivi sinovi dolgovi do podizvajalcev, saj jim dolguje več milijonov evrov. Tik preden bi mu zarubili premičnine v grosupeljskem domovanju, je Jure hitro poklical očeta, ta pa je nemudoma prišel na kraj dogodka. Kljub vrtoglavemu dolgu je vplivnemu Zoranu uspelo preprečiti rubež, in tako se je še enkrat izkazalo, da se lahko Jure vselej zanese na svojega vzornika. Morda bi tudi županov starejši sin Damijan hitreje rešil zaplet s poimenovanjem prvorojenke, če bi ga vprašal za nasvet, vendar je raje počakal do zadnjega in hčerkici nadel imeKarolina.
Na očeta pa se lahko zanese tudi Aljaž Šimek, starejši sin slavnega Vinka. Ta se je celo zadolžil, da bi poravnal sinove dolgove, vsaj tako se je govorilo v štajerski prestolnici, ko je tamkajšnje okrožno sodišče na dražbi prodajalo njihovo družinsko hišo. Za položaj so krivili Aljaževo »zasvojenost« z igrami na srečo, saj je družino v neprijetne okoliščine menda pripeljalo njegovo hazardiranje. Brez Vinkove pomoči bi se položaj za Aljaža kaj klavrno končal.
Pomagajo, a ne za vsako ceno
Nikakor pa ne smemo vseh očetovsko-sinovskih navez metati v isti koš. Lep primer je Domen Kumer, ki mu je oče na začetku kariere finančno pomagal, zdaj pa si fant že sam služi denar in tudi pošteno plačuje za svoje življenje. Kadar je v finančnih težavah, se domisli dobičkonosnega projekta, zagrabi za harmoniko in se znajde po svojih najboljših močeh. Tudi Sandra Auer je izkoristila odskočno desko, ki ji jo je ponudil očka Stojan. Dokler se ni osamosvojila in se preselila k fantu, je bila še pod njegovim okriljem in je tudi delala na njegovi televiziji in radiu. Zdaj pa je mlada mamica že samostojna in ne potrebuje vsakodnevne očetove pomoči. Lep primer dobrega in zdravega odnosa sta tudi eden najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik in njegov sin Rok. Oče je dvajsetletniku sicer kupil stanovanje v središču Ljubljane in mu pomagal do glasbenega prvenca, vendar je Rok v glavnem prepuščen samemu sebi in sam gospodari z denarjem. Je priden študent in čedalje bolj opažen pevec, ki ni uspešen izključno po očetovi zaslugi. Odnosi so pač različni: zdi se, da je za nekatere zgoraj omenjene samoumevno, da jim bo očka nenehno stal ob strani in jim dajal potuho, drugi pa se hitro osamosvojijo in za svoje grehe plačujejo sami.
