Sindikate je ob tem pozval k nadaljevanju konstruktivnega dialoga in opozoril pred posledicami, ki bi jih prinesla blokada vladnih reform.
Vizjak je ob robu podpisa pogodbe med podjetjem Iskra Zaščite in nemškim koncernom Weidmüller dejal, da so za izhod iz krize nujne reforme, ki so bile v največji možni meri usklajene s socialnimi partnerji. Poudaril je, da si vlada prizadeva za sprejetje ukrepov za izhod iz krize, žal pa so trenutno nekateri pomembni ukrepi blokirani.
Po mnenju ministra je treba v Sloveniji najprej sanirati bančni sistem, da bo ta ponovno začel financirati gospodarstvo, prav tako pa je treba izboljšati sistem upravljanja z državnim premoženjem. "Vse to pa se zaradi trenutnega kaosa ne more zgoditi," je poudaril Vizjak.
Blokada vladnih reform bi po njegovem mnenju preprečila napredek Slovenije. "Če se bo zgodila blokada, bodo te rešitve ponovno na mizi, le da bodo bolj boleče," je opozoril. Prepričan pa je, da izhod iz krize ni mogoč brez nepriljubljenih ukrepov, zato je nejevolja ljudi po njegovem mnenju več kot logična.
"Demonstracije so sicer del širšega projekta sindikatov v Evropi, kjer so potekale v sredo. Čudno bi bilo, če bi Evropa demonstrirala, Slovenija pa ne," je ocenil minister. Izpostavil je, da vsi, ki bodo demonstrirali proti varčevanju, sicer nimajo "alternativnih scenarijev, ki bi bili izvedljivi in realni".
Na za soboto napovedane proteste so se ob robu današnjih pogajanj o reformi trga dela v Ljubljani znova odzvali tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov, ki pri njih ne bodo sodelovali.
Podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga je glede razlogov, ki jih navajajo organizatorji, to je svarila pred uničenjem socialne države, ocenil, da ima Slovenija na tem mestu težave. Kot je izpostavil, so za zagotavljanje sociale potrebna sredstva. Ker pa teh v državi ni dovolj, vlada porabo za socialo omejuje. "To je logičen zaključek stanja, v katerem je Slovenija," je dejal.
Na vprašanje, kako v tej luči vidi položaj socialnega dialoga, je odgovoril, da se socialni partnerji sicer pogovarjajo, a se ne slišijo. "Trdim, da smo danes na slabši poziciji kot pred 22 leti, ko smo se v tej državi začeli pogovarjati," je bil oster.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole medtem verjame, da je socialni dialog na primerni stopnji. Skupine, ki nenehno razmišljajo o referendumih in stavkah pa po njegovih besedah predstavljajo velik problem in socialnemu dialogu ne dovolijo uveljavljanja vloge, kakršno bi imel sicer.
Smole je spregovoril tudi o pogajanjih o reformah. V tej luči problem vidi v različnih pogledih na finančni položaj države in na to, koliko časa imamo, "da se končno prebudimo in sprejmemo nujne ukrepe".
Prav zato, ker pogajanja o reformi pokojninskega sistema in trga dela še tečejo, pa se sicer demonstracij ne bodo udeležile vse sindikalne centrale.
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je denimo danes poudaril, da pogajanja še tečejo in da se obeta dogovor oz. razmeroma ugoden kompromis, zato potrebe po sodelovanju na protestih v njihovi sindikalni centrali ne vidijo. Tudi Alternativa pa bo v primeru zastoja pogajanj oz. nesprejemljivih rešitev, ki bi bistveno posegle v standard ljudi, zaostrila sindikalni boj, je dodal.
Lorber pa je povedal še, da tudi oni podpirajo opozorila evropskih in slovenskih demonstracij, da varčevanje ne more biti edina pot iz krize in da je torej treba pri tem poseči tudi po drugih ukrepih.
Tri sindikalne centrale, študenti in upokojenci v okviru vseevropskih demonstracij v soboto v Ljubljani namreč pripravljajo množične demonstracije proti načinu reševanja krize. Prepričani so, da politika varčevanja države ne bo popeljala v boljše čase, temveč bo položaj še zaostrila. Na protestih pričakujejo na tisoče ljudi.
