V starostnem razredu od 20 do 34 let je stopnja tveganja revščine lani znašala dobrih deset odstotkov. Glavni razlog za sorazmerno nizko stopnjo tveganja revščine pa je, da se mladi v Sloveniji pozno odseljujejo od doma.
Med starimi od 20 do 34 let je stopnja tveganja revščine lani znašala 10,2 odstotka, in sicer za moške 9,3 odstotka, za ženske pa je bila nekoliko višja in je znašala 11,1 odstotka. V Sloveniji je v letu 2011 pod pragom tveganja revščine sicer živelo 13,6 odstotka ljudi.
Glavni razlog za relativno nizko stopnjo tveganja revščine med mladimi je, da se pozno odseljujejo od doma, so v torek povedali na novinarski konferenci statističnega urada. Leta 2010 je tako približno dve tretjini mladih v starosti od 18 do 34 let živelo z vsaj enim od staršev, medtem ko je evropsko povprečje znašalo nekoliko manj kot 50 odstotkov.
Najmanjši odstotek mladih, ki so živeli s starši, so sicer zabeležili na Danskem, kjer je bilo takšnih 17,7 odstotka. Največ mladih, ki so živeli s starši, pa je bilo na Slovaškem, in sicer 71,4 odstotka.
Tudi če se mladi v Sloveniji odselijo od doma, so velikokrat odvisni od staršev. Med mladimi, katerih najstarejši član gospodinjstva je leta 2010 sodil v starostno skupino od 18 do 34 let, je bilo namreč skoraj 45 odstotkov t. i. uporabnikov, kar pomeni, da niso bili lastniki, za uporabo stanovanja pa hkrati niso plačevali najemnine. Največkrat je šlo za stanovanja v dvostanovanjski hiši, ki si jo delijo s starši.
Mladi si s prihodki, ki jih v povprečju prejemajo, lastniško ali najemniško stanovanje težko privoščijo, opozarjajo na statističnem uradu. Mesečna neto plača, ki so jo leta 2011 prejemali mladi, je znašala 830 evrov. Istega leta je 5621 mladih prejemalo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, bilo pa je tudi 25.491 prejemnikov štipendij. Številni mladi pa prejemajo denarno socialno pomoč - leta 2010 je bilo takih 40.276.
