Obremenjenost slovenskih avtocest ni večja kot v drugih pretežno tranzitnih državah, razlika je le ta, da imajo razvite zahodnoevropske države več pasov in elektronsko cestninjenje za tovorni promet.
STA
Od leta 1990 se je v Sloveniji zgodilo 12 hujših prometnih nesreč, večina na avtocestah. Največ smrtnih žrtev je terjala nesreča na klancu pred predorom Pletovarje julija 1992, ki jo je povzročil italijanski voznik, ki je med prehitevanjem kolone vozil čelno trčil v avtomobil nemških registrskih oznak.
Poleti 1992 je v eni najhujših prometnih nesreč pri nas pred predorom Pletovarje umrlo 10 oseb.
V nesreči sta eksplodirala bencinska rezervoarja obeh vozil, v goreče vozilo povzročitelja pa se je zaletelo še eno osebno vozilo. V ognju in zveriženi pločevini je življenje izgubilo 10 oseb, med njimi otroka, stara 4 in 6 let.
Praksa daleč od ciljev prometne politike EU
Robert Sever, direktor Združenja za promet, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, meni, da obremenjenost slovenskih avtocest za zdaj ni večja kot v ostalih pretežno tranzitnih državah: »Razlika je morda le, da imajo zahodne, bolj razvite države več pasov, skoraj vse pa imajo za tovorni promet že vzpostavljen sistem cestninjenja brez ustavljanja, kar zmanjša možnost zastojev in nepotrebnih zaustavljanj na cestninskih postajah.« Promet na avtocestah bi lahko še nekoliko razbremenili s preusmerjanjem tovornega prometa na železnico, a nimamo ustrezne infrastrukture ...
STA
Po mnenju Roberta Severja iz Združenja za promet pri GZS bi avtoceste lahko še nekoliko razbremenili s preusmerjanjem tovornega prometa na železnico, a nimamo ustrezne infrastrukture ...
»O tem je v Evropi govor že vrsto let, praksa pa žal ni niti blizu ciljem, zastavljenim v beli knjigi o evropski prometni politiki. Avstrija in preostale zahodne evropske države, ki intenzivno vlagajo v železniško infrastrukturo, imajo vsekakor prednost pri realizaciji tega skupnega cilja in vse več blaga prepeljejo po železnici. Slovenija pa žal spet zamuja ...« pojasnjuje Sever in dodaja, da celo najnujnejših projektov, kot je drugi tir, nismo sposobni izpeljati: »Pa čeprav se lahko pohvalimo, da se iz Luke Koper, kot enega od redkih evropskih pristanišč, po železnici pripelje kar 60 odstotkov vsega tovora.«
Nevarna vožnja tovornjakov v »konvojih«
Da slovenske avtoceste niso preobremenjene, menijo tudi na Darsu, kjer izpostavljajo, da je še največji problem na območju avtocestnega obroča okoli Ljubljane, kjer je število tovornih vozil že v mejnih vrednostih. »Velika težava je predvsem v prekratki varnostni razdalji tovornih vozil. Na odsekih, kjer imamo avtocestni sistem pokrit s kamerami, dnevno opažamo vožnjo tovornih vozil v 'konvojih', na razdalji 5 metrov, namesto predpisane razdalje 100 metrov!« pojasnjujejo na Darsu.
Ob tem darsovci opozarjajo, da tovorna vozila vse bolj obremenjujejo samo vozno površino avtoceste, kar ima za posledico več vzdrževalnih oziroma obnovitvenih del, in da bi bilo z regulativnimi ukrepi smiselno omejiti predvsem tranzitni promet skozi Slovenijo, saj se s širitvijo EU lahko pričakuje nadaljevanje rasti tranzitnih uporabnikov. In še, da bomo v prihodnjih letih res morali razmisliti o preusmerjanju tovornega prometa na železnice, rešitev pa vidijo tudi v večjem nadzoru nad tovornimi vozili in strožjih kaznih za voznike, povrhu pa obljubljajo gradnjo tropasovnic na najbolj kritičnih mestih.
12 hujših prometnih nesreč smo zabeležili pri nas od leta 1990, večina se jih je pripetila na avtocestah.
Vedno več naletov na odstavnem pasu
Kot še ugotavljajo na Darsu, se je od leta 2008 do 2013 povečalo število naletov na vozila in ljudi, ki so se nahajali na odstavnem pasu. Vsako leto so poškodovani trije udeleženci v prometu, ki se z vozilom zaustavijo in stojijo na odstavnem pasu, od tega en huje. Med povzročitelji naletov je največ voznikov tovornih vozil, in sicer približno polovica, 40 odstotkov, je voznikov osebnih vozil, 10 odstotkov pa voznikov kombijev.
Prav nalet tovornjaka s cisterno na vozilo romunskega tožilca, ki je iz nepojasnjenega razloga stalo na počasnem pasu primorske avtoceste med Lomom in Uncem, je vzrok, da se te dni v slovenski javnosti pojavlja vse več vprašanj in razprav na temo prometne varnosti. O konkretnem primeru na Darsu pravijo, da v nadzornem centru niso bili obveščeni, da bi bilo na počasnem pasu ustavljeno vozilo, saj bi v tem primeru na kraj poslali ekipo, in da je prvo obvestilo prišlo s strani ljubljanskega centra za obveščanje okoli 11.30, ko se je nesreča že zgodila.
STA
