Po besedah kustosa Jochema van Eijsdena je bil Rembrandt mojstrski inovator. Kot umetnik je nenehno iskal nove možnosti, nove rešitve za pripovedovanje zgodb. Razstava bo združila 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama. Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije; med drugim bodo v razstavo vključena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bodo predstavili tudi vpliv, ki ga je imel veliki umetnik na poznejše generacije slovenskih umetnikov.
Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606–1669) uvrščamo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike – več kot 300. Te grafike so zelo raznolike, od velikih do majhnih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov. Kot je v katalogu, ki spremlja razstavo, zapisal van Eijsden, so bile Rembrandtove slike v nekaterih obdobjih manj priljubljene, grafike pa so bile dejansko vedno visoko cenjene. Rembrandtov grafični opus je bil vir navdiha za številne umetnike, ki so mu sledili. Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal inovativne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Na razstavi v Narodni galeriji bodo dela razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, denimo Kot v življenju, Svetlo in temno, Oblikovanje lika.
