V torek nekaj po peti popoldanski uri je bil v zgodovinskem predelu Kijeva v nesreči obglavljen kip sovjetskega delavca. Bronasti kip iz časov sovjetske zveze, ki simbolizira rusko-ukrajinsko prijateljstvo, so nato ob navdušenem aplavzu številnih opazovalcev razmontirali in odstranili s podstavka. Župan Kijeva je dogajanje upravičil rekoč, da je prijateljstva sedaj, ko ena država bombardira drugo in pobija njene civiliste, pač končano.
Odstranitev 40 let starega kipa pa je bila šele začetek procesa, ki zajema uničenje okoli 60 spomenikov in ga načrtujejo oblasti v Kijevu. Poleg odstranjevanja kipov so se lotili še preimenovanja številnih ulic, povezanih z Rusijo ali sovjetsko zvezo, oziroma imen ukrajinskih mest.
Konec simbolov sovjetsko-ukrajinskega prijateljstva
86 letni arhitekt iz Kijeva, ki je med drugim zasnoval tudi kip sovjetsko-ukrajinskega prijateljstva, Serhii Myrhorodskyi, dogajanje opazuje neprizadeto. »Tako je prav«, je za britanski časopis Guardian komentiral avtor kipa. »Dokler bo na svetu Putin s svojimi pribočniki, prijateljstvo ne bo mogoče. Šele 30 let po tem, ko bodo izginili z obličja zemlje, se to lahko spremeni«, je odločno dodal. Med demontažo kipa je prisotna množica vzklikala: »Slava Ukrajini, slava junakom, slava ukrajinskemu narodu!«
Z odstranjevanjem kipov in preimenovanji ulic so začeli tudi v drugih ukrajinskih mestih. V Ternopilu na zahodu Ukrajine so tako na primer preimenovali ulico Jurija Gagarina, poimenovano po ruskem kozmonavtu in prvem človeku, ki je poletel v vesolje. Povsem nesorazmerno pa se zdi preimenovanje ulice v mestecu v bližini Odese. Ulico, poimenovano po ruskem modernističnem pesniku Vladimirju Majakovskem so preimenovali v ulico Borisa Johnsona, angleški premier pa si je to čast pridobil s tem, da je Ukrajini obljubil orožje v vrednosti več kot 100 milijonov €.
Uradniki v Kijevu te dni sprejemajo zakone za preimenovanje 60 ulic in cest, ki nosijo imena ruskih pisateljev ali pisateljev, ki so pisali v ruščini. Na seznamu so na primer tudi imena Tolstoja, Dostojevskega in Puškina. Da gre za kolonialno dediščino, kateri bo po sedanji vojni dokončno odklenkalo, je na družbenem omrežju Facebook zapisala ena avtoric zakona. Podobna usoda čaka Spomenik ljudskemu zavezništvu, ki so ga hoteli odstraniti že v okviru uzakonjene dekomunizacije, ki se je je Ukrajina lotila leta 2015, a je spomenik obstal po zaslugi tedanjih članov mestnega sveta.
Problematično obračunavanje z zgodovinsko dediščino
Bolj kontroverzna imena s seznamov derusifikacije so tista, ki pripadajo v Ukrajini rojenim umetnikom, kakršen je na primer Bulgakov, ki se je v svojih delih posvetil tudi življenju v Kijevu, a je celo življenje ostal kritičen do ukrajinskega jezika in narodne identitete. Kip Bulgakova stoji v bližini njegove nekdanje hiše, ki je danes prirejena v pisateljev muzej in se nahaja na eni turistično najbolj obiskanih ulic v Kijevu.
»Samo idioti lahko storijo kaj takega«, je razburjen za britanski časopis dejal nek prebivalec Kijeva, ki dodaja, da gre pri mnogih umetnikih za svetovno dediščino, ki jo nima smisla postavljati nazaj v ozke narodne in državne okvire aktualne vojne. »Če bi šlo za Putinov kip, bi še razumel«. »Ogromno rojenih Rusov verjetno te dni za obrambo Ukrajine dela mnogo več kot tisti zahodni Ukrajinci, ki se imajo za elito«, je kritičen Kijevčan, ki z mnogimi drugimi prebivalci ukrajinske prestolnice deli mnenje, da je med politiki, ki so zakuhali vojno, in svetovno zgodovinsko dediščino treba potegniti jasno mejo.
Simbolna vojna poteka na obeh straneh
Medtem ko v ukrajinskih mestih poteka simbolna bitka proti zgodovinskim osebnostim, ki jih je mogoče kakorkoli povezati z Rusijo, pa ravno nasprotno ravna Moskva na zasedenih ukrajinskih ozemljih, ki obnavlja spomenike in simbole sovjetskega obdobja. Ruski vojaki so tako pred komaj dvema tednoma v zasedenem obmorskem mestecu v regiji Kerson nazaj na njegovo nekdanje mesto postavili kip sovjetskega revolucionarnega voditelja, Vladimirja Iliča Uljanova – Lenina.
