Spomnimo, oba programa mora vlada tako kot preostale države članice v Bruselj poslati do konca aprila, vlada pa je zadevo obravnavala s precejšnjo zamudo. Kot je dejal Šircelj, je resnično prišlo do zamude, a so programa danes skupaj z opravičilom poslali fiskalnemu svetu in Evropski komisiji. Dodal je še, da program stabilnosti sledi vsem "okvirom, ki ga določajo Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija."
Na Umarju so že konec marca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. "Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi," so podčrtali.
Za sprejetje obeh programov se je morala vlada Janeza Janše seznaniti s spomladansko gospodarsko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Kot smo že poročali, je vlada to točko obravnavala že na marčevski seji, saj je Umar napoved gospodarskih gibanj pripravil že v prvi polovici marca. Obravnavo te točke so nato na seji prekinili, vlada pa je od takrat ni več uvrstila na dnevni red. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je glede zamude pred nedeljskimi volitvami dejal, da je to posledica pomanjkljivosti nekaterih podatkov. Dodal je, da bodo točko znova obravnavali, ko bodo na seji prisotni vsi. Koordinator Levice Luka Mesec pa je opozoril, da po njegovih informacijah iz Umarja objave ni dovolil sam premier Janša, kar naj bi vladajočim omogočalo, da pred volitvami "mahajo z nerealnimi številkami in se hvalijo z lanskimi rezultati," je prejšnji teden poročal portal N1.
Tudi sicer je bilo od vladnih predstavnikov slišati javne izjave, da je Umarjeva ocena nekoliko preveč pesimistična in da ne upošteva dovolj pričakovane rasti javnih investicij. "Vlada je zato ocenila, da je smiselno, da Umar še enkrat pretehta, ali so vsi vstopni parametri za samo napoved realni ali ne," je na primer pred dnevi povedal notranji minister Aleš Hojs. Glede na današnje navedbe Širclja je bil glavni razlog za zamudo "zasedenost ministrske ekipe." "Za mene kot ministra za finance je pomembno, da je takšna napoved čim bolj točna.(...) Prvič se s tem izraža ali optimizem ali pesimizem, v tem primeru pesimizem, in drugo, takšen podatek lahko dejansko pripelje do napačnih odločitev vlade oz. ministrstva, ki predlaga vladi določene ukrepe fiskalne narave," je pojasnil Šircelj.
Umar napoved za letos znižal na 4,2 odstotka
Šircelj je danes potrdil neuradne informacije, da je Umar za letos napoved rasti BDP znižal s 4,7 na 4,2 odstotka. Je pa Umar kljub poslabšanju napovedi vseeno bolj optimističen od nekaterih drugih mednarodnih in domačih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in posledičnih pretresih na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke. Podobno oceno kot IMF je nedavno objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno. Evropska komisija je medtem sredi februarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8-odstotno rast v letu 2022.
Kriza za krizo
Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta sicer dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike ter prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije. Lani je namesto reformnega programa vlada v Bruselj poslala nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, s katerimi je določila, za katere reforme in projekte bo namenila sredstva iz evropskega sklada za okrevanje po koronski krizi.
Gradivi sta bili letos sprejeti v času izjemnih ekonomskih, finančnih in varnostnih tveganj, ki se še povečujejo, je pojasnil Šircelj. "Včasih smo govorili o tem, da je kriza vsakih pet in deset let, danes je po šest mesecev že nova kriza," je povedal. Trenutno krizo povzroča vojna v Ukrajini, ki prinaša časovno neopredeljena tveganja, saj se ne ve, koliko časa in s kakšno intenzivnostjo bo vojna trajala, je pojasnil minister.
