Novinarka, televizijska voditeljica in kolumnistka Katarina Keček je izdala svoj prvi roman, ki ga je naslovila Umetnost zavijanja z očmi. »Bolje izdati roman kot prijatelje,« pravi Katarina v smehu, izdaja romana pa je bila njena življenjska želja. Navdušena je nad odzivi bralcev: »Komplimenti mojemu romanu so res fantastični. Zelo me veseli, da junakinja romana Lidija S. nasmeji moje bralce in jih tudi spodbudi, da razmišljajo o stvareh v življenju, ki so se jim do zdaj zdele samoumevne. Pa niso.« Umetnost zavijanja z očmi je obsežen roman, ki pa se hitro bere, saj je poln duhovitih domislic, pravi avtorica. »Če izhajam iz sebe, potem vem, da ljudje potrebujemo smeh in zabavo, in odzivi bralcev to potrjujejo. Že prvi dan, ko je roman Umetnost zavijanja z očmi prišel v knjižnice, je bil izposojen. Čisto vsi izvodi,« je ponosna. »Čas, v katerem živimo, je poln strahu in negotovosti, in ni boljšega zdravila, kot je smeh.« Avtorica celo obljublja: »Če vas Lidija S. vsaj trikrat na glas ne nasmeji, vrnem kupnino za knjigo.«
CENZURIRANA IN NECENZURIRANA RAZLIČICA
Junakinja romana je Lidija S., ki jo Katarina opiše kot bančno uslužbenko, mamo in ženo, ki se vsako jutro pred ogledalom vpraša, kaj bi bila rada ta dan. Čeprav verjame, da bi v filmu o sebi igrala samo stransko vlogo, temu ni tako. Lidija je dobra poznavalka življenja, ki zna tudi iz povsem običajnih opravkov narediti dogodek. Kot bi se peljala po avtocesti, se vmes premislila, naredila velik ovinek s piknikom in kljub vsemu pravočasno prišla na cilj. Proti dolgočasnemu življenju, ki jo drži trdno v primežu rutine, se Lidija na vse možne načine bori s šalami, cinizmom in ironijo. Ko večna pesimistka, odvisnica od čokolade, nepopravljiva hipohonderka, mojstrica odlašanja ter ljubiteljica alkoholnih pijač in kave spozna v ogledalu svoj alter ego, drzno in seksi Lili Montero, krene njena mirna življenjska pot po sledeh nepredvidljivih brzic.
Katarina pa je pripravila dve različici romana, cenzurirano in necenzurirano: »Cenzuriran izvod je bolj za tiste s slabim srcem in občutljivim želodcem. A Slovenci očitno nismo taki puritanci in zadrgnjenci, kot nekateri mislijo. Oboji, ženske in moški, smo enako pohotni ali pa potrebni, kakorkoli temu rečemo, le ženske o tem ne govorimo na glas. No, Lidija, junakinja romana, očitno razbija tudi te stereotipe,« je še povedala.
Kaj o romanu Umetnost zavijanja z očmi menijo znani Slovenci, ki so ga že prebrali?
Vinci Vogue Anžlovar, režiser: »Katarina poskrbi, da Amarkord sreča sto let samote. Je mojstrica digresij, a se vedno vrne v pravi tok. Zadnja knjiga, kjer sem se smejal na glas, je bil Vodič za avtoštoparje po galaksiji. In zdaj ta.«
Lara Jankovič, igralka, umetnica: »Roman me spravlja v zadrego, gola sem se krohotala na plaži kot pečeno jabolko in folku res nič ni bilo jasno. Umetnost zavijanja z očmi – priporočam!!!! Morda bo kdo zaradi krohota mislil, da ste trčeni, je pa zabava zagotovljena.«
Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica, SDS: »Knjiga mi je bila všeč, domiselna in duhovita. Katarina je podrla kar nekaj tabujev v dolini šentflorjanski.«
Nina Maurovič, LMŠ : »Vedno sem trdila, da se Kaporja ne da prevajati v slovenščino, ker naš jezik enostavno ni tako živ, žmohten, slikovit, nimamo takih primerjav in ne teče tako dobro. Ni nam treba prevajati Kaporja v slovenščino, Katarina je slovenski Momo Kapor.«
Nenad Milikič, profesionalni osebni stražar: »Začneš. Končaš. 'Topshit'.«