Optični kabli bodo potegnjeni v ruralne predele, a si bodo morali izkope in gradnjo do svojega naslova v preveč primerih financirati kar uporabniki sami.
Optični internet počasi prihaja v vse konce Slovenije, do leta 2023 naj bi bila infrastruktura postavljena tudi v občinah, ki do svetovnega spleta za zdaj dostopajo še z zastarelo bakreno parico, ki so jo ponekod nameščali še udarniki. Takšne so tri občine Goričkega, štiri občine Haloz ter Kostel na jugu Slovenije. Malce presenetljivo se med te z zgolj bakrenim kablom uvrščajo tudi Moravče, lahko razberemo iz orodja povezljivosti občin na portalu 4PDIH.
Epidemija novega koronavirusa je predvsem v Halozah, ki so demografsko izjemno razgiban teren, razgalila vso bedo infrastrukturnih vlaganj v to območje. »Kot drugod pri šolanju na daljavo so morali tudi tukaj izvajati videokonferenčne klice in prav tukaj smo zaradi šibkosti internetne povezave imeli največ težav,« nam je pojasnil Robert Železnik, učitelj računalništva in organizator informacijskih dejavnosti na OŠ Cirkulane-Zavrč.
»Tovrsten pouk je lahko kvaliteten samo takrat, ko sta, če si izposodim znani slogan, zvok in slika, kot se šika. Težave so nastajale tako na strani učencev kot na strani učiteljev, živečih na območju Haloz,« ocenjuje Železnik. Sodobni dostop do interneta je v Haloze za silo prišel z mobilnim omrežjem LTE četrte generacije, a tudi tega hitro zmanjka za hiše, ki niso v neposredni zračni liniji do oddajnika. Teh je preveč.
»V času izvajanja pouka na daljavo smo s pomočjo razpisov, ki jih je koordiniral Arnes, s pomočjo lokalne skupnosti ter s prostovoljnimi donacijami posameznikov zagotovili dostop in potrebno IKT-opremo tudi tistim učencem, ki dostopa do širokopasovnega interneta nimajo,« Železnik pojasnjuje, kako v Halozah premoščajo izzive sodobnosti v zapostavljenih območjih. »Za omogočanje dostopa smo uporabili tehnologijo 4G LTE z brezžičnim modemom. Sicer so tudi tukaj širokopasovne hitrosti na minimumu – zagotovljen je bil minimalni standard, ki komaj zdrži videokonferenčna srečanja.«
Haloške občine so se samoorganizirale, a zanje ni bilo posluha
»Zgodba o graditvi širokopasovnega omrežja v Halozah je res že stara in obširna,« odgovarja župan občine Žetale Anton Butolen, ki je z ostalimi župani haloških občin na to temo z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom sestankoval že na začetku evropske finančne perspektive 2013–2020.
»Podobno kot drugi je zatrjeval, da v perspektivi 2013–2020 ne bo možno koristiti evropskih sredstev za občinske projekte (pozneje se je pokazalo, da to ni res), in svetoval, naj pripravimo dva do tri skupne projekte. Tega smo se tudi držali, na moj predlog je bil eden izmed teh projektov ravno izgradnja širokopasovnega omrežja,« povzema Butolen, »občine smo svoj del vzele resno in projekte pripravile. Izkupiček je pa klavrn.«
Sistem izgradnje širokopasovnega omrežja so med pripravo dokumentacije namreč spremenili, in to po tem, ko so občine vanj vložile že veliko dela. »Ustanovili smo konzorcij, izvedli postopek izbire pripravljalca dokumentacije, na vseh občinskih svetih potrdili načrt razvoja,« se spominja Butolen, ki je kot zastopnik konzorcija opravil vrsto sestankov na ministrstvih, ker so se odgovorni zaradi reorganizacij selili z ministrstva na ministrstvo.
Spremenili so razpis in povozili ves trud občin
V Ljubljani so nato spremenili pogoje razpisa in območja razdelili na komercialni in nekomercialni del. Občine se na razpise niso več mogle prijavljati, tako jim v Halozah ni preostalo drugega kot konzorcij za izgradnjo optične infrastrukture razpustiti.
Pri tem so na ministrstvu za kmetijstvo nekomercialni del razpisa za bele lise objavili šele lani jeseni, ko se je začenjal drugi val epidemije novega koronavirusa. Bele lise označujejo območja, kjer je poseljenost tako redka, da za izgradnjo infrastrukture ni komercialnega interesa – te lokacije država subvencionira, ta denar pa razdeljuje prek razpisa. »Podjetje ne bo pokrilo vseh belih lis, skladno z zahtevami razpisa,« pri podjetju Rune Enia pojasnjujejo, da z razpisom ni pokrita prav vsaka bela lisa, torej optika niti leta 2023 ne bo prišla do vsakega ognjišča.
Bele lise so pokrite zgolj simbolično
»Ministrstvo za javno upravo je leta 2020 pripravilo grafični prikaz in iskalnik belih lis. Iskalnik nam pokaže točne naslove gospodinjstev, kjer je širokopasovni dostop onemogočen. 'Zelenih pikic', ki simbolizirajo bele lise, je na območju občin Cirkulane in Zavrč precej,« povzema Železnik.
Na podlagi dokumentacije razpisa za bele lise v občini Cirkulane smo se prepričali, da bo ministrstvo subvencioniralo samo 12 komercialno nezanimivih priključkov, v Zavrču pa le (smešno) šest. Iz omenjenega grafičnega prikaza je razvidno, da je samo v Cirkulanah kot bela lisa označenih skoraj 200 hišnih številk; medtem ko je v Zavrču kot bela lisa razumljen cel južni del občine, kar pomeni primerljivo številko. Ta gospodinjstva si bodo morala priklop samofinancirati. Z vprašanji, zakaj je območje belih lis z razpisom tako slabo pokrito, smo se obrnili na ministrstvo za kmetijstvo, vendar odgovore še čakamo.
Priključki za tiste, ki jih ministrstvo z razpisom za bele lise ni pokrilo, niti približno ne bodo poceni. Ministrstvo namreč posamezne izbrane priključke financira v vrednosti od dva tisoč pa vse do deset tisoč evrov.
Delno projektirano samo eno vozlišče od dveh
Optične signale bosta uporabnikom v haloških občinah zagotavljali dve vozlišči. Zahodno v Stopercah je za zdaj le delno sprojektirano, saj podjetje še ni doprojektiralo belih lis iz jeseni objavljenega razpisa. Vzhodno vozlišče v Markovcih tako ni še niti trasirano. V podjetju Rune Enia prve priključke na obeh vozliščih predvidevajo konec poletja 2022.
»Po zagotovilih njihovega predstavnika na terenu je v tem trenutku že izbran izvajalec del in naj bi se dela dejansko začela jeseni; ali bo to res oziroma katero jesen, pa težko komentiram. Resda bi se morala zaključiti do konca leta 2022, a temu ne verjamem,« pravi Butolen.
Kako do priključka, če ste komercialno zanimivi?
V občinah, kjer projekt Rune že izvajajo, odjemalce že obveščajo o izgradnji. Predračun za dela pride najprej tri mesece pred možno izgradnjo priključka, pojasnjujejo v podjetju Rune Enia. Priključki bodo za fizične osebe stali 150 evrov z DDV, za pravne osebe pa 167,13 evra z DDV.
Pri tem si boste lahko sami izbrali operaterja, s katerim boste sklenili naročniško pogodbo, saj ponudnik infrastrukture daje to v najem in pri tem večjih operaterjev ne sme diskriminirati. Podjetje Rune Enia sporoča, da so vse štiri večje – Telekom, A1, Telemach in T2 – že obvestili, da lahko nase prevzamejo plačilo zneska za izgradnjo priključka do njihovih omrežij. Vsi so tudi že sprejeli to odločitev.
Ko enkrat bo, bo ta internet res hiter
Podjetje Rune zagotavlja, da bodo hitrosti prenosa v tem omrežju vse do deset gigabitov na sekundo. Pri tem bo infrastruktura vkopana, zato ne bo občutljiva na zunanje vplive, kot so električne motnje, voda in vremenski vplivi, in bo povezava s spletom hitrejša, stabilna in zanesljiva.
