Kdo je videl Coco?
Avtorica predstave je Maja Gal Štromar, režiserka Yulia Roschina. Coco Chanel upodabljata Maja Blagovič in Lara Jankovič.
V časih, ko gre kulturi pri nas pošteno za nohte, po volji in želji oblastnikov, smo pograbili imenitno priložnost, se dobili v Majini prečudoviti prostorni in izjemno okusno opremljeni hiši na Krasu ter se pogovarjali o položaju žensk nekoč in danes, o moškem in ženskem svetu. Ni bilo potrebnih veliko vprašanj, med pogovorom so se med Laro in Majo kresale iskre različnih mnenj. Prijateljske iskre.
Kakšen je položaj ženske danes? Smo že enakovredne, enakopravne?
Lara: Čutim, da je ta svet še vedno moški. Ženske se še vedno borimo za enakopravnost. Marsikaj se je izboljšalo, a realno je ženska še vedno manj plačana na istem mestu kot moški. Ženske poleg službe skrbijo za družino, otroke. Biti mama in gospodinja je še ena služba. Zato ne zmore toliko delati za kariero kot moški. Kapo dol pred vsemi, ki imajo otroke, da lahko združijo službo, kariero in družino. Ženske smo jeklo in porcelan, ženske, ki vemo, kaj hočemo v življenju, ki imamo zdrave ambicije. Kako se uveljaviti v tem svetu? Pri nas, v Sloveniji, ni nikoli čisto dovolj. Vsakič se moramo znova dokazovati. Če štrliš iz povprečja, če si drugačen, te ne marajo. Te krcajo po glavi. Sploh če si ženska. Govorim zase. Tudi Coco se je levje borila v moškem svetu, si nadela trdo kožo, da je preživela.
Maja: Jaz nisem feministka. Lara me uči feminizma. Živim s samimi fanti, še maček v moji hiši je moški. Treba je nekako najti ravnotežje med nami.
Lara: Jaz nisem feministka, ampak sem emancipiranka!
Maja: Jaz tudi emancipiranka nisem! Nisem. Zame so bistvene energije dneva, ne to, kdo je moški in kdo je ženska. Sem edina ženska v kompaniji in imam neke funkcije, ki jih opravljam z veseljem in s srcem. Okrog sebe imam moške, ki znajo opaziti, da včasih nimam časa, da sem v slabi koži. Govorim o svojih sinovih in svojem partnerju. Mogoče imam srečo. Verjetno jo res imam. Tudi moj oče je bil dober oče, ki mu ne morem nič očitati. Niti Laliju (igralcu Vladimirju Jurcu, op. a.), partnerju, ne morem nič očitati in tudi sinovoma ne. Mi gremo skozi to življenje z neko karmično funkcijo, da nekaj popravimo. Mogoče so moji moški v prejšnjem življenju popravili neke stvari, da lahko jaz zdaj to nadaljujem pri svojih moških. Coco je imela težave sama s sabo in z moškimi. Vse stoletje je zaznamovala, izumila hlače iz jerseyja za ženske, ukinila korzete, osvobodila je ženske. Ženskam je preko mode pošiljala sporočila, naj bodo močne, naj se borijo, naj bodo enake moškim. Še zdaj smo pod njenim vplivom, bila je pomemben človek.
Smo ženske drugačne kot moški, drugače doživljamo stvari?
Maja: Včasih se počutim drugačno, ker vnaprej vem, kakšne stvari se bodo zgodile. Ko sem bila mlajša, sem te stvari povedala. Ko so se zgodile, so vsi pozabili na to. Zdaj sem modrejša in se učim biti tiho. To je modrost mojih šestdesetih let. Coco pa nikoli ni znala biti tiho, vedno je povedala, kar si je mislila, še pri njenih 87. Coco je živela tako z moškimi kot z ženskami in takrat se zaradi tega ni nihče kaj dosti vznemirjal, to ni bil tak tabu. Naše seksualno življenje vse zelo vznemirja, a resnica sploh ni seksualno življenje. V moji glavi, glavi 60-letnice, je zame enako erotična moja prijateljica zjutraj ob kavi, ki me pozna, ki ve, da hočem biti tiho, in spoštuje moj mir, jaz pa njenega. V določenih letih prideš do erotike življenja. Do erotike med dvema energijama, ne nujno med moškim in žensko, ki se začutita. Včasih tako, včasih drugače. Midve z Laro veva, za kaj gre pri tej predstavi, čeprav je ona stara 50 let, jaz pa 60.
Za kaj pa gre?
Maja: Za to, da so pretoki energije neboleči, ljubeči. Včasih se zgodijo med nama tudi boleče besede, malo narediva tudi šov za druge, a drugače se razumeva.
Lara: Midve sva si kljub vsej različnosti, kot so ljudje pač različni, zelo podobni. Obe čutiva podobno. Pri predstavi so nama všeč ideje druga druge, kot bi delali najino lastno predstavo, čiščenje. Z režiserko, koreografko smo se povezale, nastala je krasna energija. Ugotovile smo, da se moramo ženske imeti rade, da se moramo podpirati, božati, si dati veljavo. Če se ne bomo podpirale me, kdo nas bo? Coco nas je spodbudila k razmišljanju in vrtanju. Rekle smo si, da med ženskami, ki razmišljamo o življenju, prihaja čas za žensko energijo. A ne kot Coco, ki je v moškem svetu morala prevzeti moške značilnosti, da je delovala kot ženska v moški družbi, me smo ugotovile, da je naša moč v ženski energiji, ki si jo moramo znati in dovoliti dati ven. Če bi bila političarka, bi delovala kot ženska, z žensko energijo. Ne iskati moškega v sebi, ampak žensko moč. Zdi se mi, da prihaja čas, ko se bomo ženske tega zavedale. Ne pa se podrejale moškim.
Kakšna pa je ta ženska energija?
Lara: Ženske imamo intuicijo.
Maja: Moški jo imajo tudi. In tudi pri njih jo moramo spodbujati. Mogoče jim bo lažje.
Lara: Me se moramo samo poslušati. Velikokrat se zalotim, da začutim, kaj bi bilo prav, a že v naslednji sekundi odločitev pokvarim z razumom. Na koncu vseh kolobocij se izkaže, da bi morala poslušati intuicijo.
Maja: Intuicije ne smemo deliti na žensko in moško, vsi jo imamo, le malo je zakrnela. Treba jo je prebuditi, v tišini, z meditacijo. Ni lahko. Moji fantje in jaz delamo različne vaje, se razvijamo. Moškim je težje, ženske imamo več izkušenj.
Lara: Ženske na vodilnih položajih se morajo obnašati kot moški, namesto da bi delovale z milino, z materinskostjo, z maternico. Morda bi se stvari v politiki, če bi svet vodile ženske, obrnile drugače, mogoče ne bi bilo toliko vojn, ker ženska ne potrebuje vojn. Če bi bolj poslušali ženske, bi drugače peljale zadeve, iskale rešitve.
Maja: Ampak kar veliko žensk na položajih je zelo težkih, trdih, zategnjenih, nimajo prav nobene miline.
Lara: Ker imajo že v sebi to moško energijo in ker hočejo parirati moškim! In so trikrat slabše od moških. Zato je treba obrniti ploščo, da bi na položaje prišle drugačne ženske, ki bi peljale stvari z milino, a z jasnostjo in odločnostjo. Na začetku kariere sem morala tudi jaz bolj uporabljati moško energijo, a spoznala sem, da ne morem parirati moškim, in zdaj se mi vse bolj dogaja, da izkoriščam moč, ki jo imam v sebi. Upam si glasno reči, koga si ne želim v svojem življenju, kdo mi ne prija. Čistim. V vsakem desetletju svojega življenja počistim malo več plevela. In tako prihajam jaz vse bolj do izraza.
Maja: Tudi pri meni kar nekako gre. S svojimi moškimi nisem imela nikakršnih bojev, vse je šlo skozi zelo mirno. Lara morda bolj »tolče« okrog sebe, pove svoje mnenje. Jaz ne tolčem. Sem deset let starejša od nje, imam deset let več izkušenj in te so drugačne kot Larine. A v svetu Maje Blagovič nimam težav z razlikami med moškimi in ženskami.
Lara: Jaz pa delujem v moškem svetu, delam projekte, iščem sodelavce, scenografe, režiserje, sponzorje ...
Maja: Meni pa vse določajo drugi, ti si »svobodna« že toliko let.
Lara: Na RTV sem doživela spolno nadlegovanje, stara sem bila 30 let. Komaj sem se izmaknila in ušla. Nisem hotela delati kariere preko postelje. In tudi to je moški svet. Tu se počutim manjvredna, potlačena. Ko poslušam prijateljice, se jim tudi, še danes, dogaja diskriminacija. In to ni prav. Zato upam, da res prihaja čas za žensko energijo.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
