Leta 1946 rojeni Janez Vajevec je svojo igralsko kariero začel s študijem na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost pod mentorstvom Staneta Severja in Vide Juvan. Že v času študija je odigral več filmskih, televizijskih in gledaliških vlog. Med drugim je v celovečercu Franceta Kosmača Peta zaseda odigral komandirja štabne patrulje Tarzana, eno glavnih vlog. Zanjo je prejel študentsko Prešernovo nagrado in povabilo, da bi poučeval na akademiji.
Pot čez lužo
Ker ga je zanimal pristop Actors' Studia k dramski in filmski igri, je stopil v stik s filmskim in gledališkim režiserjem, producentom, scenaristom in igralcem Elio Kazanom, enim od soustanoviteljev te poklicne igralske šole v New Yorku. Leta 1970 se je odpravil v ZDA, Kazan pa mu je predlagal, naj se pridruži zasebni gledališki šoli Inštitutu Leeja Strasberga, poimenovanem po gledališkem pedagogu Strasbergu, ki je sledil nauku, ki ga je razvil ruski režiser in pedagog Kostantin Sergejevič Stanislavski.
Na inštitutu je tako študiral pri pri Strasbergu ter Dominiquu De Faziju, Geraldine Barron, Edu Mitchelu, Benu Piazzanu in Alu Morgensonu. Leta 1979 se je odločil za vrnitev v Slovenijo, piše portal MMC RTV Slovenija.
Igralski studio
Z mlajšim bratom Andrejem sta naslednjega leta ustanovila Igralski studio bratov Vajevec v Ljubljani. Namen ustanovitve te neformalne skupine je bil zagotoviti prostor, v katerem lahko igralci eksperimentirajo in preizkušajo igralske veščine brez pritiskov. Leta 1984 so člani studia posneli prvi kratki igrani film Intervju, leto pozneje so za takratno Televizijo Ljubljana snemali televizijsko igro Dan kot vsak dan in še še otroško serijo Zlata ribica s sedmimi deli.
Leta 1989 sta brata Vajevec ustanovila še Zagrebški igralski studio.
Po podatkih gledališkega portala Sigledal, ki je vest objavil v ponedeljek, je Janez Vajevec umrl 2. junija.
