Za igralski poklic se sicer ni odločil takoj po končani srednji šoli. Pred maturo mu je namreč umrl oče in v enem zadnjih pogovorov z njim, ko je ležal v postelji, mu je oče dejal, da se mora v življenju ukvarjati z resnimi stvarmi, zato se je vpisal na fakulteto za gradbeništvo.
ZMAGALO JE SRCE
Naredil je prvi letnik, nato pa se je le odločil slediti svojemu srcu. »Lahko bi končal gradbeništvo. Nisem imel težav z učenjem in izpiti, a sem ugotovil, da me to ne zanima, ampak da me v resnici zanima igra. Nekako sem bežal od igre in umetnosti, saj mi je oče rekel, da se moram ukvarjati z nekim resnim poslom,« je med pogovorom ob slovenski premieri serije Sence nad Balkanom, zgodovinsko-fikcijskega spektakla, postavljenega v burno obdobje konca 20. let prejšnjega stoletja na Balkan, razkril Bjelogrlić.
SENCE NAD BALKANOM
Dragan v seriji igra, podpisan pa je tudi pod režijo, scenarij in produkcijo. Najtežje mu je bilo napisati scenarij. »Gre za kompleksno zgodbo z mnogo likov. Gledalce sem želel ves čas držati v napetosti. Zelo sem ponosen na to, da mi je to uspelo ter da sem tako lepo zaokrožil vse like, linije in zgodbo. V naši jugoslovanski kinematografiji smo namreč vedno zelo dobro znali zaplesti zgodbo, razpletanje pa je bilo brez zveze in tega sem se najbolj bal, da nam ne bo uspelo do konca držati ravni ter bodo na koncu vsi rekli: 'Eh ...'« je dejal 54-letnik.
Čeprav je želel v rokah držati vse niti, ker se mu je to zaradi številnih novostih v srbski kinematografiji zdelo nujno, pa je bilo to zanj zelo težko. »Že v naslednji sezoni ne bom več zmogel delati na tak način, za prvo pa mi je bilo zelo pomembno, da se drži koncept pod enim vodstvom. Sem pa to pogosto obžaloval. V enem trenutku sem si rekel, da mi ne bi bilo treba igrati. Vse ostalo sem moral delati, igral pa bi lahko kdo drug. A začel sem od te vloge in … Zdaj smo en cikel končali in zelo sem zadovoljen,« je povedal Dragan, ki se trenutno že posveča drugi sezoni serije, ki bo umeščena v leto 1934, ko je bil ubit kralj Aleksandar Karađorđević. Snemali jo bodo letos, trenutno pa se dogovarja o tem, da bi nekatere dele posneli v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu, saj si želi v zgodbo vključiti tudi naše zgodovinske osebnosti.
V prvi sezoni serije, ki jo lahko ob nedeljah spremljamo na Planet TV, sodelujeta tudi dva Slovenca. Sebastian Cavazza v njej upodablja Gabriela Mahta, gosta z Dunaja, ki v Beogradu išče izgubljeno ogrlico Romanovih, Magnifico pa je zanjo napisal glasbo. Z obema je Dragan že sodeloval pri seriji in filmu Montevideo, se vidimo!, z glasbenikom pa tudi pri filmu Montevideo, Bog te je videl! Tudi sicer zelo rad dela z istimi ljudmi. »Rad sodelujem z ljudmi, ki jih razumem in spoštujem ter s katerimi se lahko družim. Naš posel je namreč zelo intenziven. Veliko časa preživimo skupaj, ne samo na snemanju, ampak tudi zunaj njega, in potem mi je lepše, da ga preživim z ljudmi, ki jih imam rad in s katerimi se rad družim,« je povedal Bjelogrlić.
BOLJI ŽIVOT JE ZANJ SINONIM ZA BREZBRIŽNOST
Projekte izbira glede na to, ali se skladajo s potjo, po kateri hodi. »Ni nujno, da gre za čisto striktno kontinuiteto, mora pa biti na isti liniji, po kateri hodim,« je dejal Dragan, ki se ga mnogi še vedno spomnijo tudi kot Slobodana Popadića iz še dandanes zelo priljubljene serije Bolji život s konca 90. let prejšnjega stoletja. To obdobje ima v zelo lepem spominu: »Ob seriji se spomnim na mladost, na lepo državo, ki je ni več, in na sistem, ki ga ni več. Moj prvi spomin na serijo pa je brezbrižnost – vse je bilo brezbrižno, potem pa so se stvari zelo hitro začele zelo zapletati.« Da je serija še vedno tako zelo priljubljena, pripisuje temu, da je bila to zadnja velika dobra jugoslovanska serija. Če se kdaj ujame na malem ekranu, se pogleda. Gleda, kako je bil mlad, ob tem pa se poskuša spomniti, kje in kdaj so kaj snemali. »Preizkušam se, da vidim, kako dober spomin imam,« je v smehu dejal Bjelogrlić.
HČERKI JE SVETOVAL DRUG POKLIC
Čeprav odločitve za igralsko pot nikoli ni obžaloval, pa si vsaj za hčerko ne želi, da bi šla po njegovih stopinjah. Tako on kot sin sta sicer že stala pred kamero. »Pri hčerki sem se trudil vplivati na to, da bi počela nekaj drugega, pri sinu ne toliko. Za ženske je namreč v našem poslu mnogo težje kot za moške, še posebno na Balkanu. Mnogo manj vlog je. Gre tudi za zelo surov posel, moja hči pa je krhka in senzibilna oseba, zato si res nisem želel, da bi postala igralka. Vedel sem sicer, da če bi res hotela, bi to lahko delala, imela je talent, sem si pa želel, da bi delala nekaj drugega. Trenutno študira mednarodne odnose na fakulteti za politične znanosti in nima zveze s tem poslom. Sin pa je še mlad, je v gimnaziji. Bomo videli,« je dejal Dragan.
PONOSEN NA TO, DA JE VSE SAM ZASLUŽIL
Poleg svoje družine je zvezdnik najbolj ponosen na to, da ni nikoli prejel plače. »Vse, kar sem delal, sem delal honorarno. Nikoli nisem bil zaposlen. Vse, kar imam, sem zaslužil. Če imate plačo, jo namreč lahko dobivate, tudi če ne delate tri mesece. Jaz pa sem vse, kar sem do zdaj naredil, zaslužil ali podedoval od svoje družine – a to je moje. Od nikogar ničesar nisem dobil,« je ponosno povedal Dragan.
ŽAL MU JE RAZPADA JUGOSLAVIJE
Obžaluje pa, da Jugoslavija ni obstala. »Morda je tako le pri moji generaciji. Morda objektivno nimam prav, mogoče je bolje tako, kot je, toda moja čustva govorijo, da ni. Mislim, da je bila to velika ideja, ki bi sicer težko obstala, a škoda, da ni. Ko smo v Makedoniji snemali serijo Sence nad Balkanom, smo skupaj z makedonsko in srbsko ekipo ter z igralci iz Slovenije, Rusije, Kosova in Hrvaške jedli tavče gravče in se pogovarjali. Zame je to najlepši občutek, ki bi ga želel gojiti do konca svojega življenja. Še posebno po tem, ko je človek preživel vse frustracije, ki so se dogajale na Balkanu,« je za konec še dejal Bjelogrlić.
