V starosti 90 let je zjutraj umrl italijanski dramatik in igralec Dario Fo, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo leta 1997. Kot je tedaj zapisala švedska akademija, je "posnemajoč srednjeveške rokohitrce bičal oblast in ponovno vlil dostojanstvo šibkim in zatiranim". Umrl je v milanski bolnišnici.
S Fojem je Italija izgubila enega največjih predstavnikov gledališča, kulture in družbenega življenja, je dejal italijanski premier Matteo Renzi.
Trn v peti politiki in institucijam
Fo, načelno naklonjen levici, je bil eden vodilnih predstavnikov satiričnega in političnega gledališča. Najbolj znan je bil po delih Naključna smet nekega anarhista in Burkaški misterij. Njegova besedila igrajo po vsem svetu, doma pa je bil velikokrat trn v peti italijanski politiki in institucijam.
Letošnji 90. življenjski jubilej je obeležil s knjigo Dario e Dio (Dario in Bog). Avtor, ki se je vse življenje opredeljeval za ateista, je v njej razmišlja o veri. Do sakralnega in religije je imel že od nekdaj intenziven, a protisloven odnos. Od njegovega Burkaškega misterija (1969), zbirke monologov, v kateri je opisal biblijske teme, ki se navezujejo na apokrifne evangelije, ga zanimanje za duhovno in za vero ni zapustilo.
Knjiga je nastala v sodelovanju z novinarko Giuseppino Manin, v njej pa beseda teče o temah, kot so Bog, Biblija in versko prepričanje. "Razmišljanje o Bogu in religiji je pretveza za govorjenje o nas samih, o naših življenjih in o razvoju človeštva," je tedaj povedal Fo.
Med njegovimi pomembnejšimi deli so še gledališke igre Prst v oko (1953), Se ne plača, se ne plača! (1974), Goli človek in človek v fraku (1985) ter Par brez predsodkov (1983).
