V ljubljansko Dramo se s prvo slovensko uprizoritvijo komedije Zaljubljenca slovitega italijanskega dramatika, pesnika in reformatorja komedije Carla Goldonija po dvajsetih letih vrača uveljavljeni italijansko-hrvaški režiser Paolo Magelli.
wikipedia
V slovenski gledališki prostor se vrača italijansko-hrvaški gledališki mag, režiser Paolo Magelli.
Člani igralskega ansambla Drame se v Zaljubljencih srečujejo z edino utopijo, ki se morda lahko uresniči: z ljubeznijo – po svoji muhasti naravi srečno, nesrečno, izmuzljivo, večno …– v svetu oziroma času, neverjetno podobnemu našemu, ko na robu negotovosti razprodajamo dediščino nekih boljših časov in živimo v strahu, da temu, kar nezadržno prihaja, ne bomo kos.
Znameniti italijanski komediograf CarloGoldoni (1707-1793) se je rodil v Benetkah v premožni zdravniški družini, umrl pa je reven v Parizu, kamor se je umaknil pred kritiki v domovini.
Komedija Zaljubljenca je Goldoni napisal leta 1759 in še danes deluje neverjetno sodobno in živo. Ideja za igro se mu je porodila od prizoru na rimskih ulicah, ko se je neki mimoidoči par prepiral zaradi ljubosumja. Goldoni tako v uvodnem nagovoru gledalcem svetuje: »Mladeniči in mladenke, oglejte si sebe v Zaljubljencih, ki vam ju predstavljam; smejte se jima in naj se nikar drugi ne smejejo vam!« Pri Zaljubljencih pa ne gre le za zabavno prigodo mladega para, ki si zaradi ljubezenske preobčutljivosti in strahu pred osmešenjem nenehno otežuje pot do skupnega življenja, temveč tudi za pravo vivisekcijo znevrotiziranih, z vsakršnimi, tako potrebnimi kot nepotrebnimi skrbmi obremenjenih medčloveških odnosov.
Otvoritvena premiera sezone 2016/17, ki nosi naslov Utopija, bo v soboto, 17. septembra, ob 20.00 na velikem odru.
Kot je za Gledališki list Drame zapisala priznana hrvaška teatrologinja in dramaturginja uprizoritve ŽeljkaUdovičićPleština, je številčnost interaktivnih likov v tej komediji, med katerimi ni protagonistov v tradicionalnem pomenu besede, moderna poteza, ki nam dovoljuje, da v vsakem od njih prepoznamo enega od zaljubljencev. Junaki se zaradi strahu pred neuresničeno ljubeznijo znajdejo na spolzkih tleh, kar ponazarja tudi klančina odra, deloma celo pomaknjena v avditorij med gledalce.
Režiser uprizoritve PaoloMagelli Carla Goldonija označi za slikarja naših duš, ki komičnost uporablja za prikaz melanholije, kritike, in tako je tudi srečen konec le navidezno srečen. Tudi predstava je tako neprestano poskušanje najti ljubezen.
wikipedia
