Ivan Zajec se je rodil v družini kiparja F. K. Zajca materi Josipini, rojeni Walland. Po materini smrti (1870) je bil v reji pri teti Josipini Šepic na Igu. Po očetovi smrti (1888) je z denarno podporo sorodnice iz Krškega odšel na Dunaj. Tu je v šolskem letu 1888/1889 obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo. Bil je med najboljšimi učenci. Za nadarjenost je prejel priznanja že na akademiji, med drugimi Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894). Svojemu vzorniku Michelangelu se je poklonil z marmornim kipom Vezalka sandal.
Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla, vmes prebil pol leta v Münchnu, se seznanil z A. Ažbetom in obiskoval muzeje, predvsem bogate gliptoteke, kjer se je srečal z »grandioznimi« mojstrovinami antičnega in renesančnega kiparstva (Michelangelo in drugi). Ko se je 1909. vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih razmer za delo, zato se je 1912. preselil v Trst in 1913. v Rim, kjer je risal za arheologe, kopiral v vatikanskih muzejih in leta 1913 nekaj časa delal v Meštrovićevem ateljeju. Leta 1950 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
Najbolj znano Zajčevo delo je Prešernov spomenik v Ljubljani. Zajec je za državo SHS nastopil tudi na poletnih olimpijskih igrah 1924, kjer je sodeloval v umetniškem tekmovanju. Umrl je 30. julija 1952 v Ljubljani. Poudarek Njegovo najbolj znano delo je slavni Prešernov spomenik v Ljubljani.
