V Romuniji rojena pisateljica in nobelovka je živela v represivni družbi, zato je razvila kritičnega duha, še piše v utemeljitvi.
Pisateljica, ki se je rodila leta 1953 v nemškošvabski vasi Nitzkydorf v Romuniji, je germanistiko in romunski jezik študirala na univerzi v Temišvarju. Delala je kot prevajalka in učiteljica nemščine. Kot prevajalko v strojni tovarni so jo odpustili, ker ni hotela sodelovati s tajno policijo Securitate. Besedila Herte Müeller, ki je pod Ceausescujem doživela travmatične trenutke in izobčenje, odtlej niso smela več iziti v Romuniji. Müllerjeva je leta 1987 z možem emigrirala v Nemčijo.
Kot je ob Nobelovi nagradi, ki jo je pisateljica prejela leta 2009, dejal tajnik Švedske akademije Peter Englund, se Müllerjeva ponaša z zelo posebnim slogom, ki ga bralec nemudoma prepozna. Dodal je, da pisateljica vsekakor ima kaj povedati; pa naj to izvira iz njene disidentske izkušnje ali izkušnje večne tujke - tako v političnem, jezikovnem kot celo družinskem smislu.
Med njena pomembnejša dela sodijo Niederungen, Drückender Tango, Der Mensch ist ein grosser Fasan auf der Welt, Reisende auf einem Bein, Lisica je takrat že bila lovec, Živalsko srce, Der fremde Blick oder das Leben ist ein Furz in der Laterne in Der König verneigt sich und tötet. Leta 2009 je izšel roman Zaziban dih, ki je v hipu navdušil evropsko strokovno javnost in v katerem opisuje usodo deportirancev iz Transilvanije v ruskih delovnih taboriščih.
Pisateljico so slovenski bralci razen preko knjig spoznali tudi v živo, saj se je že trikrat mudila v Sloveniji, nazadnje leta 2010, ko je bila gostja festivala Literature sveta - Fabula.
Müllerjeva je prejemnica številnih nagrad, tudi Kleistove in Franza Kafke ter visoko dotiranih nagrad Berliner Literaturpreis in IMPAC Dublin.
