Pablo Ruiz Picasso se je rodil 25. oktobra 1881 v Málagi, obmorskem kraju v Španiji, kot prvi otrok Ruiza Blasca (1838–1913) in Maríe Picasso y López (1855–1938).
Oče je bil slikar in učitelj risanja na umetniški šoli Escuela de San Telmo, ki je gojila tradicijo akademskega slikarstva 19. stoletja, bil pa je tudi kustos majhnega muzeja. Pod očetovim vodstvom se je s sedmimi leti začel učiti slikanja. Leta 1890 je končal svojo prvo oljno sliko Picador. Januarja leta 1895 se je družina preselila v Barcelono, kjer je Picasso pri 14 letih opravil sprejemne izpite na akademiji za likovno umetnost La Llotja. Pri petnajstih letih je imel nadarjeni Picasso že svoj prvi atelje. Leta 1897 je kratek čas študiral na prestižni Kraljevi akademiji San Fernando v Madridu, a jo je hitro zapustil, ker ni maral tamkajšnjih učnih metod.
Pokopan je v vrtu svojega gradu v Vauvenarguesu.
Po bolezni, ki jo je zdravil v Horta de Sant Joan (Katalonija), se je leta 1998 vrnil v Barcelono. Tukaj je zahajal v avantgardne umetniške kroge katalonskega modernizma s središčem v kavarni Els Quatre GATS, kjer je med drugim srečal umetnike, kot so Ramon Casas, Carlos Casagemas, Isidre Nonell in Santiago Rusinol. Februarja 1900 je imel v kavarni Els Quatre GATS prvo razstavo. Leta 1907 je naslikal Avignonske gospodične kot posledico navdahnjenja z iberskim in afriškim kiparstvom. Postal je soutemeljitelj kubizma, v katerem je stvarni svet razstavljen na osnovne geometrijske oblike (krogla, stožec, valj). Julija 1916 je André Losos organiziral razstavo v L'Art Moderne de France (tako imenovani Salon d'Antin), v galeriji Barbazanges v Parizu. Tam je bilo razstavljeno tudi Picassovo delo Avignonske gospodične. Konec tridesetih let je, po spletu okoliščin, naslikal svojo najslavnejšo sliko Guernico. Slika je bila odgovor na grozote španske državljanske vojne, v kateri je Picasso podprl republikance, tudi finančno. Slika je postala simbol trpljenja žrtev vojskovanja po vsem svetu. Med drugo svetovno vojno je Picasso ostal v Parizu, ki so ga okupirali Nemci.
Ustvarjalen je bil do smrti. Umrl je star 91 let, 8. aprila 1973, za srčno kapjo. Pokopan je v vrtu svojega gradu v Vauvenarguesu.
Dogodki
1271 – Mameluki s prevaro osvojijo križarski grad Krak des Chevaliers
1328 – prva omemba Smokuča
1378 – Bartolomeo Prignano postane papež Urban VI.
1838 – iz Bristola odpluje Great Western, prvi parnik na redni čezatlantski progi
1904 – podpis srčne zveze med Francijo in Združenim kraljestvom
1945 – partizanski napad na orožniško postojanko v Zgornjih Gorjah pri Bledu
1990 – na prvih povojnih večstrankarskih volitvah v Sloveniji zmaga opozicijska koalicija Demos
Rojstva
563 pr. n. št. – Buda, ustanovitelj budizma
1692 – Giuseppe Tartini, italijanski violinist, skladatelj
1695 – Johann Christian Günther, nemški pesnik
1817 – Charles-Édouard Brown-Séquard, francoski fiziolog, nevrolog
1888 – Drago Leskovšek, slovenski gradbeni inženir
1892 – Mary Pickford, ameriška filmska igralka
1911 – Emil Mihai Cioran – Émile Michel Cioran, romunsko-francoski pisatelj, filozof
1912 – Sonja Henie, norveška umetnostna drsalka
1929 – Jacques Brel, belgijsko-francoski pevec
1940 – John J. »Hondo« Havlicek, ameriški košarkar
1950 – Grzegorz Lato, poljski nogometaš
1963 – Julian Lennon, britanski glasbenik
1979 – Alexi Laiho, finski kitarist
Smrti
217 – Marcus Aurelius Severus Antoninus Augustus - Karakala, rimski cesar
1735 – Ferenc Rákóczi II., madžarski knez
1787 – Mihalj Šilobod, hrvaški matematik
1820 – Thomas Douglas, angleški kolonizator
1835 – Karl Wilhelm von Humboldt, nemški filozof, jezikoslovec, diplomat
1919 – Loránd Eötvös, madžarski fizik
1936 – Robert Bárány, avstrijski patolog madžarsko-judovskega rodu, nobelovec 1914
1950 – Vaclav Fomič Nižinski, ruski baletnik
1968 – Harold Delos Babcock, ameriški astronom
1971 – Ivan Vurnik, slovenski arhitekt
1973 – Pablo Picasso, španski slikar
2013 – Margaret Thatcher, nekdanja britanska predsednica vlade
