Teksti, ki obravnavajo slovensko slikarstvo zadnje četrtine 20. stoletja, Đoko navadno umeščajo med umetnike, ki so v 80. letih minulega stoletja prekinili s tradicijo visokega modernizma, zavrnili zahtevo po minimalizmu in intelektualiziranju ter sprejeli bolj narativen, eklektičen in živahen, pogosto baročen in "nečist" izraz. Tako so slikarstvo popeljali v postmodernizem. Poigravanje s kanonom visokega modernizma in subvertiranje njegovih zapovedi so bili pogosto formalna rdeča nit Đokovih del.
Jože Slak - Đoka se je rodil leta 1951 v Jablanu na Dolenjskem. Obiskoval je Srednjo kemijsko šolo v Ljubljani in se vpisal na Fakulteto za kemijo, a se je izpisal in leta 1971 odšel na Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 1975 diplomiral pri Gabrijelu Stupici.
Slak je znotraj slovenskega slikarstva razvil specifičen in kompleksen način slikanja, ki ga med drugim odlikujejo raba izrezljanih formatov in predmetnost, v slikarstvu pa vedno išče nove oblike organiziranja odtisov.
Leta 1980 je odšel v ZDA, kjer je delal kot mizar, se kmalu vrnil v Slovenijo in v letih 1985-87 v Kjotu obiskoval podiplomski študij. Bivanje na Japonskem je bila ena temeljnih formativnih izkušenj, ki je zaznamovala njegovo življenje in delo.
Po vrnitvi v Slovenijo je sprva deloval v Ljubljani, kjer je dolgo skušal dobiti atelje. Kasneje se je vrnil na Dolenjsko - v vasico Jordankal nasproti, zanj humorno pomenljivemu, Globodolu - Gorenjemu, Srednjemu in Dolenjemu.
Leta 1993 so mu pripravili veliko retrospektivno razstavo v Moderni galeriji. Za svoje delo prejel več nagrad, nazadnje nagrado Prešernovega sklada leta 2007 za razstavo Slike za slepe v Mali galeriji.
Kot so tedaj zapisali v utemeljitvi, je Slak znotraj slovenskega slikarstva razvil specifičen in kompleksen način slikanja, ki ga med drugim odlikujejo raba izrezljanih formatov in predmetnost, v slikarstvu pa vedno išče nove oblike organiziranja odtisov. Pri razstavi Slike za slepe je šlo za konceptualno prepletanje različnih, a tudi povezanih ravni slepote: fizične, socialne, konceptualne, ideološke in politične.
Leta 2012 pa je Đoka ob razstavi Kmetske slike v KiBeli, prostoru za umetnost MMC Kibla, med drugim zapisal: "Moje slike želijo prikazati cerebralne koprene, ki meglijo naš pogled, onemogočajo razumevanje in komunikacijo med različnostmi ter povzročajo disociacijo, razpad družbenega organizma. Postali smo družba slepih, kar je posledica popolnega nerazumevanja bistvene vloge kulture v življenju družbenega organizma."
