Skladišče za hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva so bili prisiljeni zapreti, ker jim je Inšpektorat RS za kulturo in medije prepovedal njegovo uporabo. Zaradi neustreznih prostorskih pogojev se je namreč v prostoru razširila zdravju nevarna plesen.
"Gre za naše skladišče na Jadranski ulici, ki ga imamo v najemu. Tam je vsega skupaj 7000 tekočih metrov arhivskega gradiva," je pojasnil direktor arhiva Ivan Fras.
Dostop do gradiva je zdaj močno omejen. "Sproti preverjamo stanje gradiva, ko iščemo posamezne vloge, ki se jih je kar nekaj nabralo. Zaposleni izvajajo vse potrebne ukrepe, da se okuženo gradivo izločuje in preverja stanje," je še pojasnil.
Dostop do ostalega gradiva - Pokrajinski arhiv Maribor ima vsega skupaj 17.000 tekočih metrov gradiva - je neomejen, prav tako nemoteno delujeta čitalnica arhiva in pisarna za oddajo vlog v upravne namene.
Rešitev za zaprto skladišče vidi Fras v preselitvi arhivskega gradiva v druge prostore ali iskanju zemljišča za izgradnjo namenske arhivske stavbe.
Ministrstvo za kulturo kot dolgoročni ukrep vidi novogradnjo. "Ob upoštevanju dejstva, da je novogradnja kratkoročno neizvedljiva, smo direktorja arhiva že pozvali, da nam predstavi opcije rešitve problematike vključno s finančno konstrukcijo, glede nastale problematike pa smo se tudi že sestali z direktorjem in za pomoč tako glede kratkoročne kot dolgoročne rešitve obrnili tudi na Mestno občino Maribor," so za STA pojasnili na ministrstvu.
"Za opravljanje temeljne dejavnosti arhivi potrebujejo ustrezne poslovne prostore in depoje za hrambo gradiva. Brez tega, še zlasti brez depojev, arhivi naloge opravljajo le v omejenem obsegu, vedno bolj je ogroženo tudi varstvo arhivskega gradiva," so še poudarili na ministrstvu.
Ministrstvo rešuje problematiko skladno s finančnimi možnostmi. V preteklih letih so zagotovili primerne prostore za Pokrajinski arhiv Koper, Zgodovinski arhiv Celje in Zgodovinski arhiv Ptuj. "Ministrstvo je rešitev prostorske problematike preostalih arhivov uvrstilo med prioritete nacionalnega kulturnega programa 2014-2017. Najbolj pereča problematika pa je v depojih Pokrajinskega arhiva Maribor in njegovi enoti v Lendavi, na sedežu Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Ljubljani in njegovi enoti v Novem mestu ter v Arhivu Republike Slovenije."
