Kostić je za srbski Telegraf razkril, kako je končal v tem kultnem filmu. »Imel sem 11 let in hodil sem v peti razred. Nisem imel pojma, kako uspešen bo film. Stric me je poklical in mi dejal, da bomo posneli posneli film in bomo pomagali njegovemu prijatelju Slobodanu Šijanu. Ko to tam peva je bil Šijanovo diplomsko delo,« je povedal Kostić.
No, trideset let kasneje je filmsko platno zamenjal za avtobus. ''Ko sem bil majhen, sem si vedno želel postati voznik. Nekako sem vedel, da je to tisto, kar si želim. Dolgo sem se iskal. Bil sem v skupini Beet streat, od 1994. do 1996 sem delal v policiji, poskušal sem postati DJ. No, nič izmed tega ni trajala dolgo. Sedaj vozim 'sedemnajstko' in tega ne bi zamenjal za nič na svetu,« je dejal Kostić.
»V prometu je enako kot v filmu. Nič se ni spremenilo, vsaka scena resnična. Kot na sceni, tako tudi na avtobusu obstajajo ljudje, ki so zabavljači, nasmejani, veseli so pa tudi takšni, ki sovražijo cel svet. Na žalost je smeha vse manj. Vse več je pritoževanja in grdih stvari,« je dejal Kostić.
