Udeleženci simpozija so obravnavali predvsem težave ljudi s posebnimi potrebami s poudarkom na slepih in slabovidnih, omenjene pa so bile tudi etnične manjšine in priseljenci. Častna pokroviteljica simpozija, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v svojem nagovoru poudarila, da imajo ranljive skupine sicer lahko povsem enake možnosti, vendar pa imajo ob tem veliko manj priložnosti. "To je realnost, ki jo skušamo premagati in preseči," je po simpoziju povedala njegova programska in organizacijska vodja Katja Sudec, ki je zadovoljna z odzivom na srečanje. "Programske priprave na simpozij so potekale več kot leto dni, zato smo izredno veseli, da so vsebine in predavatelji, vsak s svojega področja, privabili toliko ljudi - v nekem trenutku jih je bilo v dvorani več kot 100. Verjamem, da so vsi odšli obogateni z novimi znanji, s čimer je naš trud poplačan," je dodala.
Izbran šopek predavateljev
Iz tujine sta na simpozij pripotovali Claudia Hummel z inštituta Art in Context, ki deluje v sklopu berlinske Univerze za umetnosti, in vodja izobraževalnih programov in raziskovanja v Galeriji Tate Emily Pringle. Predavali so tudi slovenski strokovnjaki, filozof in umetnik Evgen Bavčar, Črtomir Frelih, ki je opravil veliko delo na področju približevanja likovnega ustvarjanja slepim in slabovidnim, arheologinja in kustosinja iz Gorenjskega muzeja Verena Vidrih Perko, Robi Kroflič, ki preučuje umetniško izkušnjo kot enega osrednjih medijev vzgoje, psihologinja Darja Kobal Grum, ki proučuje problematiko enakih možnosti in inkluzije slepih otrok, ter filozofinja Katarina Majerhold, ki se ukvarja predvsem s filozofijo čustev, so sporočili organizatorji. Na petkovi okrogli mizi v okviru simpozija je Kobal Grumova med drugim poudarila potrebo po celovitem pristopu in interdisciplinarni povezavi, Hummlova pa je v prvo vrsto postavila povezovanje partnerskih institucij s poudarkom na inkluziji. Pringlova je spregovorila o pomembnosti delovanja kvalitetnih likovnih ustvarjalcev, ki ustvarjalno delo povezujejo z ranljivimi skupinami, medtem ko je Katja Sudec vse umetnike, sploh pa mlade, pozvala, naj ustvarjalno znanje prenesejo na delo z različnimi skupinami. "S tem namreč tudi sebi dajejo možnost obogatitve lastnega dela, kar opažamo tudi v našem delovanju," je menila. Projekt Aktiv društva in galerije Škuc je podprlo ministrstvo za kulturo, delno ga je financiral Evropski socialni sklad.
