V primerjavi s preteklostjo pri današnjem praznovanju božiča Podobnikova opaža veliko hitenja in skomercializiranosti. Včasih prazničnega okrasja niso postavljali že mesec prej, pač pa se je vse, od blagoslova hiše do postavljanja božičnega dreveščka in jaslic, dogajalo na predvečer praznika.
Nekatera kuhinjska opravila so podobno kot danes potekala dan ali dva prej, pri tem pa zagotovo ni manjkala orehova potica, poleg nje pa so pripravljali tudi drugo pecivo, kot npr. medenjake, božični kruh, makove ali pehtranove potice ter poprtnik. Velik del te gastronomske tradicije se je po njenem mnenju ohranil in se danes tudi vrača na mize, tako da denimo potica redko kje manjka na praznični mizi.
Božično večerjo so ponavadi sestavljali goveja juha, "tensten" krompir, pečenka ali drugo meso, solata in že omenjeno praznično pecivo.
Na podeželju so se za praznik spomnili tudi domačih živali. Tako so tudi goveda dobila vsako svoj košček poprtnika.
Kar se tiče daril, je te nekoč prinašal le Miklavž, pa tudi sicer obdarovanja niso bila tako razkošna. Šele kasneje sta se pojavila Božiček in Dedek Mraz, tako da danes "otroci niti ne vedo več, kam kaj paše," ocenjuje Podobnikova.
Tudi sicer je bilo praznovanje božiča manj potrošniško. Praznik je bil priložnost, da se je za mizo zbrala vsa družina in je to dejansko bil družinski praznik. Podobnikova zato meni, da bi se morali že dan pred praznikom umiriti in nehali hiteti ter se bolj posvetiti bližnjim. Predvsem pa je bolj kot to, kaj narediš, pomembno, da je narejeno z ljubeznijo, sicer gre praznik mimo tebe, je še prepričana Podobnikova.
Kultura
Božič je bil nekoč skromnejši, danes...
Priprave na božič so v preteklosti na podeželju trajale bistveno krajši čas kot danes, ko je vse okrašeno že mesec prej. Tudi praznovanje je bilo skromnejše, zato pa je bil praznik priložnost, da se je za isto mizo dobila vsa družina, ugotavlja kmetica leta Marija Podobnik. Božič je po njenem priložnost, da nehamo hiteti in se posvetimo najbližjim.
