Statistični urad RS je danes objavil, da se je obseg BDP v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni realno povečal za 8,2 odstotka. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 8,3-odstotna, na četrtletni pa 0,9-odstotna. Medletna dinamika rasti se je glede na prvo trimesečje nekoliko umirila, a ostala močna. Četrtletna rast je bila medtem rahlo višja. V Umarju so v komentarju navedli, da je rast ostala visoka tudi zaradi nižje lanske osnove. Na ugodno gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju je po pojasnilih urada vplivala predvsem rast izvoza storitev, medtem ko sta se medletni rasti izvoza blaga in v predelovalnih dejavnostih zaradi visoke negotovosti dodatno umirili. Visok je bil tudi pozitiven prispevek gibanja zalog.
Nasprotno pa se je po opozorilih Umarja umirila rast porabe gospodinjstev, kar da je posledica visokih cen, zlasti energentov in hrane, ki zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev. Na ohranjanje še vedno visoke medletne rasti porabe medtem ugodno vplivajo visoka raven zaposlenosti, unovčevanje bonov ter sprostitev koronskih omejitvenih ukrepov, kar spodbuja predvsem potrošnjo osebnih in s turizmom povezanih storitev.
Zniževanja zaupanja v gospodarstvo
Na Umarju poudarjajo, da razpoložljivi podatki za začetek tretjega četrtletja kažejo, da se je julija nadaljeval trend zniževanja zaupanja v gospodarstvo, predvsem zaupanja potrošnikov in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje je padlo pod dolgoročno povprečje, kar po oceni urada nakazuje na umirjanje aktivnosti.
Zaupanje potrošnikov se je znižalo celo na najnižjo raven po začetku epidemije covida-19, kar na Umarju povezujejo s slabšanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen. Na nizko zaupanje v predelovalnih dejavnostih pa še naprej vplivajo ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter negativni učinki rusko-ukrajinske vojne.
Obeti za drugo polovico leta se poslabšujejo
"V prihodnjih mesecih bo na gospodarska gibanja v Sloveniji in evropskem prostoru ključno vplivala velika negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter odzivom gospodarstev in politik na morebitne težave v preskrbi z energenti in blaženje draginje. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, zlasti v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane, ter zaostrovanje monetarne politike," je v sporočilu za javnost zapisala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer. Kot negativno tveganje je omenila še morebitno vnovično poslabšanje epidemioloških razmer v Sloveniji in po svetu.
V uradu sicer za letos napovedujejo 4,2-odstotno gospodarsko rast, potem ko so obete spomladi poslabšali za 0,5 odstotne točke. Na Umarju pravijo, da so že začeli s pripravo jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bodo javnosti predvidoma predstavili v drugi polovici septembra.
Precej bolj optimistični od Umarja sta Banka Slovenije in Evropska komisija, ki napovedujeta 5,8- in 5,4-odstotno krepitev BDP v tem letu. Ob tem sicer tudi v Banki Slovenije opozarjajo, da so po krepki rasti v prvem polletju, tudi zaradi učinka prenosa pozitivnih gibanj s konca 2021, obeti za drugo šestmesečje slabši.
