Novice Svet24

Generali Investments d.o.o.

Življenje je polno tveganj. Na vsakem koraku se srečujemo s takšnimi ali drugačnimi tveganji. Enako ali zelo podobno je pri vlaganju v vrednostne papirje. Obstajajo bolj tvegane naložbe in manj tvegane naložbe. Tudi vlagatelji, ki vlagajo v manj tvegane naložbe, so izpostavljeni tveganju, da zaradi svoje odločitve ne bodo ohranjali realne vrednosti svojih prihrankov.

Če primerjamo varčevanje v vzajemnih skladih s klasičnimi varčevalnimi produkti, ugotovimo, da je najpomembnejša razlika v tem, da nam klasični varčevalni produkti ponujajo vnaprej znan fiksni donos, medtem ko je pri vzajemnih skladih drugače. Ti nam omogočajo, da lahko ob sprejemanju višjega tveganja na daljše časovno obdobje pridemo do višjih, nadpovprečnih donosov. Se pa klasično varčevanje na banki in varčevanje v skladih lahko lepo dopolnjujeta. Vsekakor je najpomembnejše, da posameznik za dosego osebnih finančnih ciljev izbere zanj najustreznejšo obliko varčevanja.

In če pogledamo najprej prvo dilemo, za koga je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Varčevanje v skladih je primerno za vse starostne in socialne strukture prebivalstva, saj je na trgu raznolika in pestra ponudba vzajemnih skladov (denarni, obvezniški, mešani, delniški in drugi), ki se med seboj razlikujejo po stopnji tveganosti in pričakovani donosnosti. Ravno ta raznolikost glede tveganosti in donosnosti je razlog, da skladi niso namenjeni samo vlagateljem, ki so naklonjeni tveganju, ampak tudi tistim, ko bolj kot donosnost cenijo varnost. Višje tvegane naložbe dolgoročno prinašajo višji potencialni donos, kratkoročno pa lahko pomeni tudi možnost višjih izgub, zato so takšne naložbe primerne za vlagatelje, ki jih večja nihanja na kapitalskih trgih ne motijo in si želijo potencialno višji donos. Pri manj tveganih naložbah lahko vlagatelj oziroma varčevalec pričakuje nižji potencialni donos, sorazmerno nižja pa je tudi verjetnost izgub, zato je takšna vrsta naložbe primerna za vlagatelje, ki jih zadostuje umirjena rast premoženja.

Pri drugi dilemi, kako in kateri sklad izbrati je treba poudariti, da skladov ni priporočljivo izbirati zgolj na podlagi preteklih, visokih donosov, ki nam za naprej ne povedo popolnoma ničesar. Prav tako ni priporočljivo izbirati sklade na podlagi nasveta naših bližnjih ali prijateljev, ker ni nujno, da so skladi, v katere vlagajo oni, ustrezni in primerni tudi za nas. Izbira je odvisna predvsem od finančnega profila posameznika oziroma tipa vlagatelja, zato moramo izbrati sklade oziroma kombinacijo skladov, ki nam bo v čim večji meri ustrezala glede na profil vlagatelja. Preden se lotimo vlaganja v sklade, moramo narediti opredelitev profila vlagatelja, ki ga določa več dejavnikov. Odvisen je od naših finančnih ciljev in razmer, odnosa do tveganja – koliko smo pripravljeni tvegati in kakšna nihanja so za nas sprejemljiva, znanja in izkušenj in pa od časovnega horizonta naše naložbe.
Pri izbiri nam lahko zelo veliko pomaga nasvet in strokovno znanje finančnega svetovalca, ki nas usmerja pri odločitvi. Kljub temu da lahko večino informacij o vzajemnih skladih najdemo na spletu, je pri razmišljanju in odločanju o naložbi zelo dobrodošel osebni finančni posvet, saj nam lahko finančni svetovalec pomaga pri določanju profila vlagatelja in pri oblikovanju osebnega naložbenega portfelja.

Avtorica članka: Dragana Veljić Pecman / finančna svetovalka, Generali Investments