Z nastopom novega leta se vlagatelji v delnice srečujemo z negativnimi donosi. Tako se v negotovem okolju nenehnih inflacijskih pritiskov, višjih obrestnih mer, in zaskrbljenosti ob višjih cenah energentov, srečujemo še z rusko invazijo v Ukrajino.
Kar sledi je, da bomo v naslednjem obdobju pozorno spremljali, kako bo ruska invazija v Ukrajino z vsemi nepredvidljivimi posledicami vplivala na politiko, gospodarstvo in na kapitalske trge. Tako so gospodarska in geopolitična dogajanja letos že nekajkrat vlagateljem pognala »kri po žilah«, kar bi lahko primerjala celo z vožnjo z vlakom »smrti«. Dogajajo se vratolomnimi vzponi in spusti in nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo tudi že kot korekcija delniškega trga, kar pa za vlagatelje t. i. korekcije na trgih niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto.
Resnica je, da nihče ne želi izgubiti denarja. Še posebej denarja, ki je namenjen za dolgoročen finančni cilj - za upokojitev, poroko, nakup doma ali šolanja. Tudi letošnji volatilni oziroma nihajni trgi lahko »izdajo« tako neizkušene kot tudi izkušene vlagatelje ali investitorje. Da bi v takšnem okolju lahko dosegli svoje cilje, morajo uspešni vlagatelji ostati osredotočeni na že na začetku primerno oblikovan portfelj ter na njegov potencial za prihodnjo rast.
Kako nizko pa se delniški trgi lahko spustijo? Če pogledamo nazaj v preteklost, se je največji padec ameriškega delniškega indeksa S&P 500 zgodil 19. oktobra 1987 (znan, kot »Black Monday« oziroma »Črni ponedeljek«), ko se je le-ta znižal za -20,47 odstotka. Naslednja največja prodaja se je zgodila 15. oktobra 2008, ko je indeks S&P 500 izgubil -9,03 odstotka. V obeh primerih je delniški trg še naprej nihal več mesecev, preden je dosegel dno. In tukaj pridemo do dejstva, da postanejo ljudje veliko bolj nenaklonjeni tveganju, ko je delniški trg v medvedjem trendu. To je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic ali vrednosti točk vzajemnih skladov znižajo za 5, 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa lahko povzroči tudi zamujene priložnosti. Kot že večkrat omenjeno, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata.
Dejstvo je, da je nihajnost oziroma volatilnost na trgih neizogibna in narava trgov je, da se v kratkoročnem obdobju gibajo navzgor in navzdol. Poskušati nadvladati trg je zelo težko in najboljša rešitev je, da ima vlagatelj pred seboj dolgoročnejši horizont ter se hkrati ne ozira na kratkoročna nihanja trga, se panično ne odziva, saj nas je zgodovina naučila, da so panične odločitve pogosto napačne odločitve.
Prav zaradi prej omenjenih nepričakovanih korekcij, ki smo jim lahko priča na področju kapitalskih trgov, je z vidika posameznega vlagatelja ključno zavedanje in določitev pravega razmerja med tveganjem in donosnostjo. Ob tem pa tudi upoštevanje pomembnosti razpršenosti sredstev med naložbene razrede (osnovne: delnice, obveznice in instrumente denarnega trga) ter med različne naložbe. Za vlagatelja, še posebej za tistega, ki želi dolgoročno varčevati za obdobje upokojitve, je alokacija in razpršenost sredstev med različne naložbene razrede ter razpršitev med primerno število naložb nujna, saj s tem zmanjšuje tveganje predčasne izgube vrednosti privarčevanih sredstev v primeru negativnih gibanj oziroma korekcije na kapitalskih trgih. Ena izmed primernih oblik varčevanja za daljše obdobje je tako varčevanje v investicijskih skladih oziroma vzajemnih skladih, ki poleg razpršenosti omogočajo tudi ustrezno razpršitev sredstev med večje število naložb. Vzajemni skladi so danes najbolj razširjena oblika investicijskih skladov in tako primerna oblika dolgoročnega plemenitenja privarčevanih sredstev.
Kako se torej prilagoditi tej nestanovitnosti ali volatilnosti trga? Eden od načinov za obvladovanje nestanovitnosti je, da se mu v celoti izognete. Kako? Na način, da se vlagatelj že na samem začetku odloči za izbor naložb ali skladov, ki so seveda v skladu z njegovim sprejemanjem tveganja in tako ostane investiran ter ne upošteva kratkoročnih izrazitejših nihanj. Res pa je, da je velikokrat to težje, kot se pa sliši. Opazovati, kako vaš portfelj zaniha med 15 do 20, ali celo do 30 odstotkov je lahko preveč oziroma več, kot lahko večina sprejme. Zato pri vlaganju v vrednostne papirje ali sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let. Pri strategiji »kupi in drži« (angl. buyandhold) vlagatelj glede na svoj finančni profil izbere naložbo ali sklad oziroma si oblikuje portfelj, s katerim poskuša doseči pravo razmerje med pričakovanim tveganjem in zahtevano donosnostjo, in to naložbo oziroma portfelj drži dalj časa. Glavni argument za strategijo »kupi in drži« je, da manjkajoči najboljši dnevi v letu bistveno zmanjšajo donosnost naložbe ali portfelja. Odvisno katero empirično raziskavo berete, vendar statistika običajno zveni tako: »manjkajočih 20 najboljših dni na borzi bi lahko zmanjšalo vaš donos za več kot polovico.« To je večinoma tudi res. Tako se vam taktiziranje v obdobjih visoke nihajnosti trga v največji meri ne obrestuje in panično prodajanje ali umikanje v nizko tvegane naložbe in sklade na koncu v portfelju ne prinese dodatnega donosa, poskrbi pa za miren spanec ter vlagatelju nakaže na dejstvo, da je morda preceni svojo naklonjenost k tveganju, in da naj razporeditev naložbe ali skladov prilagodi svojim finančnim ciljem in nagnjenosti k tveganju.
Osebni arhiv
