Ob načrtovanju finančne prihodnosti svojih otrok starši najpogosteje razmišljajo o varčevalnem računu na banki. Seveda je takšen način varčevanja, kot ostali tudi dober, vendar ob tem razmislite, ali lahko za svoja sredstva dobite več. Zelo primerna in donosna alternativa varčevanja je lahko tudi varčevanje v vzajemnih skladih. Mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča dobro povprečno oplemenitenje privarčevanega zneska, saj vlagatelj tveganja zniža, ker vplačuje manjše zneske mesečno in jih hkrati razprši kar je prednost vzajemnega sklada.
Velikokrat pa se zgodi, da lahko dolgoročnost varčevanja pri vlagatelju zbudi pomisleke glede razmer na finančnih trgih. Ker gre v takšnem primeru za dolgoročno varčevanje, 10 let ali več, za otroka tudi do 18 let, trenutno stanje na finančnih trgih sploh ni pomembno, saj bomo v tem obdobju doživeli od tri do pet resnih korekcij in tudi gospodarsko ohlajanje. In prav dolgoročna doba varčevanja in konstantna mesečna vplačila omogočajo, da lahko sprejmemo večje tveganje, ki pa se mora proti koncu obdobja varčevanja zmanjševati.
Zakaj se torej dolgoročnost varčevanja obrestuje?
Če kot primer pogledamo muhasto vreme, ko ni važno kje živite, vedno se lahko zgodi, da imate v kratkem obdobju ali v nekaj dneh temperaturo, ki je nenavadno visoka ali nenavadno nizka za to obdobje. Vendar pa to še ne pomeni, da bodo tako visoke ali tako nizke temperature prevladale tudi v prihodnje. Do odstopanj v gibanju vedno prihaja in gre za povsem običajni trend gibanja. Če pa želimo določiti temperaturo v posameznem letu, torej za daljše časovno obdobje, pa pridemo na povprečno letno temperaturo, ko se kratkoročne anomalije na dolgi rok izničijo.
In na enak način deluje tudi varčevanje ali investiranje. Skozi leta ustvarite povprečni donos vaše naložbe, ki ni odvisen od tega, kaj so delniški trgi storili prejšnji teden, zadnji mesec, zadnje četrtletje ali lansko leto. Vendar pa večina varčevalcev razmišlja in gleda prav kratkoročna dogajanja in se odziva na njih. Toda, če razumete gibanje letnih temperatur, potem vas ne bi smelo srbeti tudi nihajno ali volatilno gibanje delniškega trga, ko se le-ta lahko v kratkem obdobju spusti za 10, 15, ali več odstotkov. Če je, kot nam kaže zgodovina gibanja delniškega trga, upad (nihaj navzdol) začasen, vas ne bi smelo skrbeti. Dolgoročnega vlagatelja ne skrbi, da ga lahko dnevna ali mesečna nihanja na borzi naredijo bogatejšega ali revnejšega. Eden najboljših vlagateljev vseh časov, Benjamin Graham je na vprašanje, kaj posameznega vlagatelja drži proč od uspeha odgovoril, da je glavni vzrok napake ta, da preveč pozornosti namenjajo tekočim borznim dogajanjem.
Zakaj se torej tudi v primeru dolgoročnega varčevanja ne bi obnašali kot se obnašate, ko temperature delujejo drugače od njihovega povprečja in si odgovorite, da se to se dogaja od časa do časa in je znotraj pričakovanega. Nadpovprečno visoke temperature ne trajajo večno in tudi obdobja neprekinjene rasti delniškega trga ne. Prav tako nenadzorovano nizke temperature ne ostanejo večno, tako kot recesije na borzah ne. Toda kako lahko vemo, da trg ne bo nadaljeval rasti brez popravkov ali da ne bo popravka navzdol brez ponovnega okrevanja? Točno tako kot vemo tudi kakšne bodo pričakovane povprečne letne temperature, ob pomoči dolgoletnih, t. i. zgodovinskih podatkov, ki nam kažejo dejanska stanja.
Z mesečnim načinom varčevanja v vzajemni sklad uveljavite metodo povprečnega stroška. To pomeni, da vsak mesec vložite enak znesek in če se točke sklada vmes pocenijo, jih boste za enak znesek kupili več, če pa se podražijo, pa manj. To pomeni "vračanje k povprečju", torej pričakovanje, da bodo višje cene sčasoma spet nižje in nižje spet višje. Končni rezultat takšnega varčevanja pa je, da bo vaša povprečna nakupna cena sčasoma nižja. Metoda povprečnega stroška, torej mesečni način varčevanja je lahko najučinkovitejša in največkrat uporabljena strategija varčevanja prav v obdobjih velike negotovosti. Hkrati vlagatelju prihrani vznemirjanje in dragoceni čas, ki bi ga porabil za čakanje na pravi trenutek za vstop v sklad.
Otroci so naše največje bogastvo njihovo odraščanje pa je za starše eden izmed največjih finančnih zalogajev. Vendar lahko že z manjšimi mesečnimi zneski, na primer od 30 do 50 evrov, ki jih počasi iz meseca v mesec, skozi daljše časovno obdobje varčevanja investirate in vlagate v vzajemni sklad, na koncu omogočite izpolnitev dolgoročnega cilja in to je, da otroku pokritje stroške šolnine in vse kar šteje zraven.
Osebni arhiv
