Če pogledamo kakšna je izpostavljenost sredstev varčevalcev v banke in v vzajemne sklade, je v bankah trenutno okoli 17 milijard evrov denarja varčevalcev. V vzajemnih skladih je sredstev za dobri dve milijardi. Bančne obresti pa so med 0,5 odstotka in enim odstotkom, kar nam trenutno ne pokrije niti inflacije, saj je letna stopnja rasti cen 1,4 odstotna. Upoštevati moramo tudi, da v primeru predčasne izročitve sredstev izgubimo celotne obresti.
Alternativo bančnim depozitom nam lahko ponujajo vzajemni skladi, pri katerih pa svetujem, da se pri njihovi izbiri odločate glede na zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, uspešnost in strokovnost upraviteljske ekipe, profesionalnost in etičnost finančnih svetovalcev in glede na stroškovno učinkovitost. V tem primeru izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate. In kot je nekoč košarkarski trener Pat Riley izjavil: »Če izpustiš svoje priložnosti, nenadoma ugotoviš, da ti je zmanjkalo sreče«.
Varčujte za daljše obdobje
Ob vsemu se pri tej alternativi varčevanja morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnosti, kot je to v primeru klasičnih produktov varčevanja, kjer vam banka garantira določeno fiksno donosnost, pri vzajemnih skladih ne morejo garantirati. Le-ta je odvisna od prihodnjih razmer na kapitalskem trgu. Prav tako se lahko zgodi, da boste v določenem obdobju nekaj časa v izgubi. Vendar že večkrat smo poudarili da, so vzajemni skladi zaradi tveganja primerni predvsem za dolgoročnejši horizont. Tukaj mislim na obdobje vsaj pet let ali več. Primerno obdobje plemenitenja sredstev pa je nekje 10 let, saj se vam po 10 letih tudi davčna stopnja precej zniža. Vam pa vzajemni skladi omogočajo, da lahko ob sprejemanju večjega tveganja na daljše obdobje pridete do višjih tako imenovanih nadpovprečnih donosov.
In katero obliko vzajemnega sklada izbrati?
Pri odločanju je pomemben dejavnik predvsem vlagateljevo sprejemanje tveganja, ki predstavlja zmožnost sprejemanja nestanovitnosti na trgu, ne da bi hkrati sprejemal neracionalne čustvene naložbene odločitve. Iz stališča zmernosti naložbe bi lahko bila najprimernejša izbira globalen vzajemni sklad s fleksibilno strukturo. Kaj to pomeni? Gre za vzajemni sklad, katerega portfelj je sestavljen iz delnic, državnih in podjetniških obveznic, instrumentov denarnega trga, zamenljivih obveznic, enot drugih skladov, depozitov in denarja, in se zaradi tega lahko v vsakem trenutku brez omejitev spremeni in prilagodi novim tržnim razmeram. Njegovo bistvo je fleksibilnost in aktivno upravljanje, kar pomeni prilagajanje portfelja razmeram na trgu ter iskanje priložnosti v različnih naložbenih kategorijah. S tem zagotavlja stabilnejši dolgoročen donos in deluje kot blažilnik tveganja v izbranem portfelju. Naložbe sklada so usmerjene v globalne razvite trge, kot so ZDA, Zahodna Evropa, Japonska, Velika Britanija ter druge države, na katerih se plemenitijo sredstva sklada. Primeren je lahko za nekoga, ki želi dolgoročneje varčevati in ob tem dosegati večje donose, kot pri klasičnem bančnem varčevanju, hkrati pa ne želi sprejemati prevelikega tveganja in ne želi aktivneje sodelovati pri upravljanju svojih sredstev.
Bližnja recesija še ni na vidiku
Če ob tem pogledamo še v bližnjo preteklost, kaj se je dogajalo s svetovnimi delniškimi trgi vidimo, da so po vmesni večji korekciji v letu 2015 delniški trgi spet nazaj v polnem zagonu rasti. Že več kot leto dni vlagateljem ponujajo rast v donosnosti, kjer določeni trgi dosegajo nove rekorde. Ob tem bi želela poudariti izjavo Nobelovega nagrajenca za ekonomijo in profesorja ekonomije na univerzi Yale Roberta J. Shillerja, ki pravi, da visoko vrednotenje samo po sebi še ne nakazuje na bližajoči se negativni delniški trend, ampak se običajno kaže v podpovprečnih donosih v naslednjih 10 letih. Kdaj se bo trend obrnil pa ne morejo z gotovostjo trditi niti največji svetovni analitiki in finančni guruji. Kot že večkrat omenjeno, delniške trge žene tudi dobra makro ekonomska slika, ki je dobra po vsem svetu in to tako kot že dolgo ne. Prav tako tudi finančni analitiki menijo, da bližnje recesije ne pričakujejo, saj menijo, da smo v razvitem svetu v fazi ekonomske ekspanzije, v katerih so možne krajše t. i. »mehke« korekcije, da pa je verjetnost za večje negativne popravke delniških trgov manjša.
Negotovost in tveganja je težko pravilno izmeriti in napovedovati korekcijo bi bilo kot bi brcali v meglo, saj nam je že eden največjih vlagateljev Benjamin Graham pojasnil, da prihodnosti cen delnic ni nikoli mogoče napovedati. In če že ne moremo napovedati obnašanja borze, lahko skušamo napovedati in nadzirati svoje obnašanje. Tako lahko zaključim, da investirajte in varčujte modro ter preudarno in investicija naj bo takšna, da vam po skrbni analizi obeta varnost glavnice in za vas primeren donos.
Osebni arhiv
