Novice Svet24

Normalno, saj smo čustvena bitja. Obstaja pa velika verjetnost, da bomo pod vplivom čustev, sprejeli napačno odločitev. Čustva nas še posebej rada prevzamejo v okoliščinah, ki so ekstremne in takrat prevladajo nad razumom.

Tudi ko imamo opravka se z denarjem, se pogosto vedemo čustveno in ne racionalno. Vendar pa prav odločitve na podlagi čustev sodijo med največje pasti tudi pri vlaganjih na kapitalskih trgih. Čustva so lahko naš največji sovražnik, saj nam zameglijo razum še posebej ob borzni evforiji ali paniki ter nas obenem pripeljejo do tega, da povlečemo napačno potezo, ki pa ne prinese dobrih rezultatov, temveč le izgubo.

Že sama misel na izgubo denarja večini, tudi tistim, ki so bolj izkušeni, nažene strah v kosti, zato je ob korekcijah na borznih trgih zelo pomembno, da vlagatelji ohranimo trezno glavo in ne pustimo čustvom, da bi vplivala na nas, ker nas bodo čustvene reakcije pri vlaganju na trgih zagotovo stale denarja.

Preden se lotite vlaganja, naredite dober finančni načrt

Osebni arhiv

Zelo je pomembno, da preden se lotimo vlaganja naredimo dober osebni finančni načrt, v katerem čim bolj natančno opredelimo svoje prihodnje potrebe, pričakovanja in pa seveda tveganje, ki smo ga pripravljeni sprejeti. Če bomo zastavljenemu cilju sledili, bomo privarčevali več in se tako izognili prenagljenim čustvenim odločitvam, kar se tiče naših naložb.

Seveda je zelo priporočljivo, da vsak najprej poskrbi za ustrezno denarno rezervo, finančno zaščito za potrebe nepredvidenih večjih izdatkov ali nepredvidenih dogodkov, na primer izpad rednega dohodka zaradi izgube službe ali nesreče. Višina denarne rezerve je odvisna od potreb in situacije vsakega posameznika, saj gre za rezervo, ki nam bo v danih okoliščinah omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov. Sredstva za ta namen je smiselno plasirati v varnejše in hitro dostopne denarne naložbe, kot so bančne vloge, kratkoročni depoziti in skladi denarnega trga. Ko imamo poskrbljeno za varnostno rezervo, smo lahko bolj mirni in na ta način zmanjšamo možnost, da bomo v času popravkov na kapitalski trgih odreagirali prehitro.

Za doseganje dolgoročnih ciljev, kot je varčevanje za pokojnino ali štipendijo pa tako lahko izberemo tudi bolj tvegane in na drugi strani, zgodovinsko gledano bolj donosne delniške naložbe, kot so delniški vzajemni skladi. Pri vlaganju v vzajemne sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo. Ko tečaji padajo, se dolgoročni vlagatelj ne sme ustrašiti, ampak mora ohraniti mirno kri. Po drugi strani pa, ko tečaji dosegajo rekordne vrednosti, je prav tako treba ostati miren in ne slediti evforiji.

Osredotočiti se je treba na dolgoročnost in se izogibati kratkoročnih nihanj, ki so del življenjskega cikla vsakega trga. Rezultati mnogih raziskav so potrdili, da strategija dolgoročnega vlaganja brez prepogostih sprememb portfelja prinese boljše rezultate kot bolj aktivna strategija.

Ker je težko oceniti, kdaj je primeren čas za investiranje sredstev v vzajemni sklad, je za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z varčevanjem na kapitalskih trgih, priporočljivo, da svoja presežna sredstva vlagajo redno v enega ali več izbranih vzajemnih skladov. S tem, ko se odločimo za redna mesečna vplačila v delniške vzajemne sklade, poskrbimo za to, da na dolgi rok v povprečju ne kupujemo samo takrat, ko vlada optimizem in so tečaji v povprečju že precej visoko, ampak izkoriščamo tudi krize in padce, ko so tečaji v povprečju poceni, in si s tem dobimo ugodno povprečno nakupno ceno. To nam omogoča doseganje povprečnega dolgoročnega donosa, ki ga prinaša kapitalski trg.

Torej, če želimo vlagati racionalno moramo ustrezno presoditi svoje finančne razmere, finančne cilje in naš odnos do tveganja ter svoje naložbe razporediti tako, da prevzamemo toliko tveganja, kot si ga lahko privoščimo in ga tudi lahko prenesemo.