Kako vlažni oz. mokri zidovi vplivajo na energetsko učinkovitost stavbe?
Zaradi mokrih zidov so naši stroški ogrevanja in hlajenja lahko tudi do 65% več, kot pri suhem zidu, saj je lahko v kubičnem metru zidu tudi do 450l vode. Poleg tega postane življenjska doba stavbe veliko krajša. Voda lahko v stene stavb vdira skozi večje in manjše razpoke, lahko pa potuje tudi po kapilarah. Veliko stavb ima vlažne stene prav zaradi kapilarne vlage. Voda iz zemlje vstopa v zgradbo skozi kapilare v stenah povsem enako kot se v vedru vode navlaži suha krpa.
Zakaj pride do nastanka kapilarne vlage?
Navadno je vzrok nepravilna izvedba konstrukcijskih elementov oz. celotne stavbe. Problem je pogost na vseh starejših stavbah, ki imajo poškodovano hidroizolacijo ali pa le te sploh ni. Znano je, da voda vdira v stene zgradb skozi večje in manjše razpoke, kar pa ni toliko znano, je to, da voda potuje tudi po kapilarah, ki so tako majhne, da niso vidne s prostim očesom. Pri starejših objektih, kjer ni izvedena hidroizolacija, oz. je le ta poškodovana, je problem kapilarne vlage še posebej viden. Vse skupaj pa še poslabšamo ob nepravilnem oz. nezadostnem prezračevanju in ogrevanju, z vgradnjo neprepustnih oken, ter z raznimi barvnimi nanosi in ploščicami, ki ustvarijo neprepustni sloj, ki preprečuje zračnost sten.
Kakšne posledice se lahko pojavijo na objektu zaradi kapilarne vlage?
Najbolj moteče posledice so odpad ometa, soliter, ki ga tišči iz sten, razvoj plesni in seveda vonj po zatohlem. Negativen vpliv pa ima tudi na zdravje , še posebej kadar imamo težave z dihali, saj spodbuja nastanek raznih bakterij in plesni. Nastanek zidne plesni je skoraj neopazen, saj se njen večji del razvije v zidu in jo opazimo šele ko prodre skozi omet in barvo. Zato je za zdravo bivanje med štirimi stenami suho zidovje osnovnega pomena.Zaradi kapilarne vlage je življenjska doba stavbe veliko krajša, saj povzroča pokanje sten (zaradi širjenja ledu) in oksidacijo kovin.
Kaj lahko storimo, da preprečimo pojav kapilarne vlage - kako jo rešujemo?
Če ima stavba pravilno izvedeno hidroizolacijo, do problema kapilarne vlage ne pride. Pri starejših hišah je kapilarna vlaga pogost vzrok za vlažne stene, saj veliko hiš hidroizolacije sploh nima, ali pa je le ta nepravilno izvedena ali pa poškodovana. Na tržišču je več sistemov za preprečevanje kapilarne vlage, veliko je neučinkovitih in probleme le zamaskirajo, istočasno pa uporabljajo razne kemikalije, kar pa na daljši rok le še poslabša stvari. Kot eno boljših rešitev bi predlagal sistem elektro osmoznega izsuševanja.
Elegantna rešitev
Eden bolj elegantnih načinov izsuševanja zidov, ki zahteva le minimalen poseg v stavbo je tehnologija elektroosmoze, ki je v svetu in tudi pri nas zelo dobro uveljavljena. Z elektroosmozo vplivamo na gibanje kapilarne vlage in ji s tem obrnemo kapilarni tok nazaj proti zemlji. Sistem ponuja ekonomično in stalno rešitev odpravljanja kapilarne vlage.Uporaben je še posebej tam, kjer tradicionalne metode niso uspele rešiti problema mokrih sten. V zgradbah vseh vrst standardnih gradbenih materialov, spomeniško zaščitenih stavbah, kjer je gradbeni poseg otežen oz. ni mogoč… V mislih moramo imeti, da narava vedno teži k ravnovesju, zato postopek izsuševanja s pomočjo elektroosmoze ne deluje proti naravi, ampak z njo. Zaradi tega je takšen postopek tudi najbolj naraven način preprečevanja kapilarne vlage.
