Novice Svet24

A v Sloveniji prevladuje občutek, da se premalo zavedamo pomembnosti načrtovanja in nadzora lastnih financ.

Najtežje je začeti, saj se praviloma posameznik v takšnem trenutku prvič sreča z različnimi možnostmi in načini varčevanja, zato je tudi izbira, kateri način je zanj najprimernejši, težka, a izjemno pomembna. Morda gre temu pripisati dejstvo, da se Slovenci uvrščamo med bolj konservativne vlagatelje. Podatki za leto 2015 kažejo, da imamo Slovenci, ne glede na nizke obrestne mere, kar 50 % svojih finančnih sredstev v gotovini in v bančnih vlogah. Povprečno ima prebivalec Evropske monetarne unije v gotovini in bančnih vlogah 34 odstotkov svojih finančnih sredstev, v Veliki Britaniji pa na primer le 23, 4 odstotkov.

Izbira pravega načina varčevanja je odvisna od naših želja, ciljev in situacije, v kateri se nahajamo, kar še dodatno oteži izbiro in sklepanje pravilnih odločitev, zato je smotrno za nasvet povprašati finančnega svetovalca. Finančni svetovalec pregleda naše finance in upošteva naše specifičnosti, da lahko kar najbolj učinkovito svetuje, sicer pa je eden najpomembnejših vidikov predvsem ta, da svoje finančno premoženje razpršimo na več finančnih produktov. Kot eno od možnih oblik varčevanja za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev velja omeniti vzajemne sklade, preprost produkt, namenjen širši množici.

Razpršeno je bolj trdno

Osebni arhiv

V razvitem svetu so skladi že dolgo ena od najbolj uveljavljenih oblik varčevanja. Tudi v Sloveniji se povpraševanje po tovrstni obliki varčevanja povečuje. V vzajemnem skladu je združen denar velikega števila vlagateljev. Družba, ki sklad upravlja, ta denar vlaga v različne vrednostne papirje: delnice, obveznice, depozite in druge finančne naložbe. Denar se tako razporedi med različne naložbe v razmerjih, kot je določeno v naložbeni politiki sklada. Njegovi lastniki so vlagatelji, premoženje pa je ločeno od premoženja družbe za upravljanje.

Vzajemni skladi dejansko nudijo veliko prednosti, v njih lahko varčujemo postopoma, tudi z majhnimi zneski, vrednost premoženja v skladu je razvidna vsak trenutek, izplačilo iz sklada lahko zahtevate kadarkoli. Razpršitev sredstev je velika, kar učinkovito zmanjšuje tveganost naložb, vlaganje je zakonsko strogo urejeno, stroški pa so jasno definirani. Namenjeni so vsem, ki želijo del svojih razpoložljivih sredstev investirati v nakup delnic delniških družb in drugih vrednostnih papirjev, a zato nimajo dovolj časa ali znanja. Zato svoja sredstva zaupajo visoko usposobljenim strokovnjakom, upravljavcem premoženja, ki s pravočasnimi nakupi izbranih vrednostnih papirjev povečujejo ali ohranjajo vrednost sklada. Zato so skladi, tudi v luči gibanja na kapitalskih trgih, najbolj primerna izbira tako za malega kot tudi za velikega vlagatelja. Kapitalski trgi so bili v letu 2016 namreč izredno razgibani in polni velikih nihanj, največjih v zadnjih letih. Ob koncu leta so bili vlagatelji sicer pozitivno razpoloženi, predvsem zaradi visoke likvidnosti in ukrepov centralnih bank, zaradi česar so v pozitivnih številkah leto zaključili praktično vsi naložbeni razredi.

Na trgu je pestra ponudba množice skladov, nekateri vlagajo po celem svetu, drugi v posamezne regije in države, ali zgolj v določeno panogo. Odločitev, v katerih skladih bomo varčevali in kakšen del prihrankov bomo vložili, je odvisna od naših finančnih razmer, ciljev, časovnega okvira varčevanja in od našega odnosa do tveganja. Naša naložba naj bo torej čim bolj raznolika, saj bomo na ta način zmanjšali tveganje izgub. Če smo v dvomih, pa lahko za vstopno točko v svet skladov izberemo mešani fleksibilni globalni sklad, ki se aktivno prilagaja razmeram na trgu, kot je na primer najstarejši slovenski sklad, ki letos praznuje svojo 25-letnico delovanja.

Pričakovanja v letu 2017

V tem letu trgi kot posledico stimulativnejših fiskalnih politik pričakujejo okrepitev svetovne gospodarske rasti. Tako je za leto 2017 ocenjena okrepitev gospodarske rasti na 3,1 %, rast pa naj bi se nadaljevala tudi v letu 2018. V ZDA bo vse odvisno od novoizvoljenega predsednika in njegovih odločitev. Glavne točke, ki lahko vplivajo na gospodarsko okolje, so davčna reforma in znižanje davkov, infrastrukturne investicije, protekcionizem in vprašanje priseljevanja. V Evropi se gospodarski kazalci izboljšujejo, zaradi negotovega političnega okolja pa obstajajo tudi tveganja. Glavno tveganje predstavljajo posledice pogajanj o brexitu. Na trgih v razvoju naj bi prišlo do okrepitve gospodarske rasti, predvsem v državah izvoznicah energije, ki jim pomagajo višje cene nafte. Na obvezniških trgih naj bi prav tako bilo zelo zahtevno leto, saj bo ameriška centralna banka nadaljevala z dvigovanjem obrestnih mer, na drugi strani pa imamo evropsko centralno banko z zelo stimulativno monetarno politiko.