V Sloveniji je v času krize izginilo veliko delovnih mest, ki so jih zasedali mladi. Mladi Slovenci pa so med tistimi, ki pogosteje kot drugi živijo s starši, kaže poročilo OECD o razmerah v družbi, ki se posebej posveča položaju mladih v družbi in na trgu dela po koncu krize.
Finančna kriza, ki se je začela leta 2007, je še posebej prizadela mlade. Zato so danes pogosteje kot starejši vpeti v atipične in začasne oblike dela, kaže najnovejše poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Število zaposlenih mladih, med 15. in 29. letom starosti, je med letoma 2007 in 2015 upadlo za osem odstotkov, medtem ko je število zaposlenih v vseh starostnih skupinah skupaj nekoliko celo naraslo, izpostavlja poročilo.
Tri četrtine mladih pri starših
Med različnimi kazalniki poročilo OECD tudi navaja, da več kot tri četrtine mladih v Italiji, Sloveniji in Grčiji živi s starši. Po drugi strani je ta delež precej manjši v Kanadi in skandinavskih državah, kjer mladi v omenjeni starostni skupini v večini ne živijo več s starši.
Leta 2014 v OECD ni bilo zaposlenih niti ni bilo vključenih v kakršnokoli izobraževanje 40 milijonov mladih oz. 15 odstotkov vseh mladih. Podatki pa kažejo, da so najuspešnejše prav tiste države, kjer so mladi vpeti tako v izobraževalni sistem kot v delovne procese.
Poročilo izpostavlja, da je v času krize na Portugalskem, v Sloveniji, Italiji in Latviji izginilo med četrtino in tretjino vseh delovnih mest, ki so jih zasedali mladi ljudje. Po drugi strani v nekaterih državah, kot sta Francija in ZDA, ta trend ni bil tako močno prisoten.
Po nekaterih kazalnikih položaja mladih pa Slovenija spada tudi v sam vrh držav OECD. Slovenija je poleg Danske, Islandije in Norveške med državami OECD z najnižjo plačno neenakostjo mladih v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami. Največjo neenakost imata glede na ta kriterij po podatkih OECD Mehika in Čile.
