Trg dela je danes precej razpršen, delovna mesta so objavljena na vseh mogočih koncih in od posameznika posledično terjajo angažiranost preko vseh mogočih medijev in družbenih omrežij na lovu za zaposlitvenimi oglasi. Seveda je iskanje odvisno od tega, kakšno delovno mesto iščete.
Iskanje zaposlitve, za katero se zahteva osnovnošolska izobrazba, vsekakor razlikuje od iskanja univerzitetno izobraženega kadra. Prvim se zato priporoča, da se naročijo na obveščanje o prostih delovnih mestih, da navezujejo stike in da se včlanijo v čim več zaposlitvenih agencij, ki uspešno posredujejo prav ta ciljni kader. Za univerzitetno izobražene iskalce in pa sploh iskalce prve zaposlitve pa se zgodba tukaj pravzaprav komaj začne…
Iz komentarjev, na katere pogosto naletim, izhaja nezaupanje v samo iskanje zaposlitev in prepričanje, da so vsa delovna mesta itak že »oddana«. Poglejmo si to malo pobližje…
Ali ste vedeli, da se kar 80-odstotkov delovnih mest nahaja na skritem trgu dela? To lahko ponazorimo z ledeno goro – vrh vidite, pretežnega preostanka pod vodo pa ne, čeprav je tam in obstaja.
Skriti trg
Torej, kaj je potem ta skrivnostni skriti trg? Pojem ne pomeni, da zaposlitveni oglas oziroma objavljena potreba po delu ni nikoli obstajala, pomeni le, da je bila potreba po zaposlitvi objavljena še preden ste zvedeli zanjo. Dostikrat – ne pa vedno, je oseba za takšno delovno mesto tudi res izbrana. Ni pa nujno, delodajalec se je morda odločil delovno mesto objaviti le na Twitterju, ker od zaposlenega pričakuje kasnejše upravljanje tega omrežja.
Razen tega so objave prostih delovnih mest razpršene vsepovsod. Razen podjetij v večinski lasti države in državnih institucij, podjetja niso obvezana objavljati prostih delovnih mest na zavodu za zaposlovanje. Delodajalci so sicer vezani na javno objavljanje prostih delovnih mest, objavljajo pa jih lahko praktično kjerkoli – na svojih spletnih straneh, v svojih prostorih, po družbenih omrežjih in preko zaposlitvenih agencij in zaposlitvenih portalov. Način, kje in kako bo podjetje v gospodarstvu objavilo oglas, torej ostaja njegova odločitev, delodajalca pa zavezuje zgolj minimalni tridnevni prijavni rok.
Če bo podjetje v gospodarstvu nekoga želelo zaposliti, lahko obesi oglas v svojih prostorih in je objava opravljena.
Če bo podjetje v gospodarstvu nekoga želelo zaposliti, lahko obesi oglas v svojih prostorih in je objava opravljena.
Vprašali se boste super, a to je to? Kaj je v tem dobrega zame? Na drugi strani pa bo podjetje ki resnično išče kandidata objavilo oglas na vseh možnih zaposlitvenih portalih, zavodu za zaposlovanje in družbenih omrežjih.
Takšen delodajalec, ki ima oglas objavljen na večjih zaposlitvenih portalih, ponavadi res išče kandidate, saj za objavo oglasa ali za samo storitev iskanja in selekcije kadra preko agencije tudi plača. Da podjetje resnično išče kandidata, vam lahko nakazuje tudi predviden čas za prijavo kandidatov, ki je daljši od treh dni.
Da podjetje resnično išče kandidata vam lahko nakazuje tudi predviden čas za prijavo kandidatov, ki je daljši od treh dni.
Veze in poznanstva (VIP)
Našli smo nekaj delodajalcev, ki res iščejo kandidate, kako naprej?
Vprašajte se, koga bi zaposlil vi, če bi bili na mestu delodajalca? Zanesljivo osebo, ki delo dobro opravi, osebo ki ni konfliktna, ki v roku konča naloge, ki ni preveč odsotna z dela in podobno … morda je takšno osebo delodajalec že našel v krogu svojih znancev, prijateljev, družbenih omrežij, priporočil in preko svojih ostalih širših vez in poznanstev.
Večina delodajalcev je postala previdna, koga in za koliko časa zaposlujejo. V razmahu je zaposlovanje preko agencij in vsesplošno »preizkušanje« pred zaposlitvijo za nedoločen čas.
Delodajalci, ki resnično iščejo kader, bodo vsekakor povprašali po svoji socialni mreži, ali kdo pozna koga primernega, in to še pred javno objavo. Povsem realno je tudi, da bo delodajalec kandidate, ki pridejo na razgovor, tudi "pogooglal" in se o njih tudi drugače pozanimal. To ne pomeni, da vi nimate možnosti, ali pa da se zaposluje nekompetenten kader zgolj zaradi poznanstev, saj to gotovo ni v interesu dobrega poslovanja delodajalca. Gre za "dodano vrednost", ki pretehta pri izbiri med dvema enakovrednima kandidatoma.
Prav iz tega razloga je že skoraj nujno, da si ustvarite svoj Linkedin profil in da na Facebooku javno objavite, da iščete zaposlitev. Tudi vi imate družbeno mrežo, ki je dovolj velika, da vas lahko seznani s potencialnim delodajalcem, če ne drugega pa preko nje vsaj izveste za zaposlitveni oglas, ki je bil podan preko družbenih omrežij.
Mreženje
Odkrili smo torej, da skriti trg sprva predstavljajo skriti oglasi.
V nadaljevanju ste spet vi na vrsti, da se kvalitetno predstavite, pozanimate o podjetju in izpostavite ključne lastnosti, ki vas razlikujejo od drugih.
Na razgovoru vas bodo skoraj gotovo vprašali, kaj je tisto, kar vas razlikuje od drugih. Razmislite o tem še pred prijavo na oglas!
Kako še priti v igro za to skrito delovno mesto? V ta sklop v prvi vrsti sodi intenzivno mreženje in navezovanje stikov. To pomeni, da vzpostavite stik z vodilnimi in/ali zaposlenimi v tem podjetju. Načinov je več: e-mail, telefonski klic, osebni stik, poznanstvo, včasih tudi razdelana kreativna ideja, kako rešiti določen problem, s katerim se podjetje trenutno spopada. Dovolite si biti kreativni…
Povezovanje z osebami, ki delajo v želenem podjetju preko Linkedin-a, obiska kongresov, konferenc in ostalih dogodkov, kjer lahko pridete v stik z zaposlenimi na ciljnem področju, je vsekakor priporočljivo.
»Povejte, kaj si želite in v čem ste dobri«
Poleg mreženja, sodi sem vsekakor tudi to, da javno poveste, da iščete zaposlitev in se tega ne sramujete. Postanite čim bolj javno dostopni – razmislite o stvareh, ki vas razlikujejo od drugih, npr. lastna predstavitvena stran z referencami je vsekakor dobra ideja. Izhajajte iz načela, da česar ne poveste, nihče ne ve. Lahko ste še tako dobri pri nečem, pa se lahko zgodi, da tega nihče ne bo opazil, če ne boste na to usmerjali sami. Živimo v času, ko je potrebno tržiti tudi samega sebe in jasno izraziti svoje želje in potenciale, sicer bodo ostali prezrti.
»Ne zapirajte si vrat«
Poleg povezovanja in mreženja se zavedajte da si na razgovorih ne zapirajte vrat, kljub temu, da na delovno mesto niste izbrani, bo delodajalec v prihodnje morda še zaposloval. Sama sem srečala že mnogo primerov, ko se je zgodilo prav to: neizbrani kandidat je bil čez dva meseca ponovno vabljen na razgovor in uspešno zaposlen. To je vse del skritega trga dela. V prvem zaposlitvenem krogu je bil izbran nekdo boljši in morda ustreznejši kandidat za tisto delo, ob naslednji prijavi pa so se spomnili na osebo, ki je že opravila pri njih testiranja in razgovore in ocenili, da je pravi za novo razpisano zaposlitev. To se dogaja pogosteje, kot si mislite, zato vam priporočam, da si na spletnih straneh izbranih podjetij izpolnite obrazce, ki jih ponujajo za povpraševanje po delu.
Pošiljanje ponudb
Še eno dobro izhodišče za preučevanje skritega trga dela je pošiljanje ponudb za delo izbranim delodajalcem. Delodajalcu pošljite ponudbo, ki naj bo čim bolj ciljno usmerjena na delo, ki ga želite opravljati, z življenjepisom in priporočili prejšnjih delodajalcev. Delodajalec morda še nima objavljenega plana zaposlovanja za tisto leto in morda potrebe po zaposlovanju ta hip še niso znane, v kolikor pa boste s svojo ponudbo in morebitno spletno podobo nanj naredili vtis, pa mi verjemite, da si vas bo zapomnil. Zakaj še poslati ponudbo?
Nevidna delovna mesta
Skriti trg zajema tudi delovna mesta, ki še niso prosta ampak se bodo v kratkem izpraznila, npr. odhodi na porodniško, daljše bolniške odsotnosti, ki jih delodajalec v nedogled krpa, morebitne upokojitve, lahko pa tudi povečan obseg dela, reorganizacija, odprtje nove poslovalnice ipd….vse to je tam in obstaja, tega pa ne moremo izslediti pravočasno skozi same zaposlitvene oglase.
Zaposlitvene možnosti si z vidika odkrivanja potencialnih prostih delovnih mest izboljšujete preko mreženj, spremljanj poslovanja izbranega delodajalca oz. področja, povezovanj, preteklih delovnih izkušenj preko študentskega dela, prostovoljnega dela, delovanja v mladinskih organizacijah in drugih ustanov, kjer ste bili kakorkoli aktivni, organiziranja dogodkov, družbenih omrežij, pisanja bloga, sodelovanja na forumih in, nenazadnje, prijateljskih stikov ob prostočasnih aktivnostih.
