Urnik ima natrpan do konca, vendar posluša sebe in si zna vzeti čas, ko začuti, da to potrebuje. Najbogatejša Slovenka, mama govorečega mačka Toma, Iza Login, je razkrila, v čem je skrivnost njenega uspeha in kaj je zanjo resnično bogastvo.
Od nekdaj so jo zanimale drugačne stvari. Videla je dlje in globlje, vendar takrat to ni bilo prepoznano, kaj šele sprejeto. »Če sem 'prijavila' kakšno čudno, so mi rekli, da sem nora. Spominjam se, kako sva se z učiteljico biologije v šestem razredu prerekali, ali možgani različnih ljudi dojemajo barve popolnoma enako. Rekla je, da se mi je zmešalo, znanstveniki pa danes raziskujejo prav to vprašanje,« se spominja Iza, ki je nato ubrala klasično življenjsko pot – gimnazija, študij računalništva, zaljubila se je, poročila in pri dvajsetih rodila prvega sina. Čez tri leta pa še enega. »Prepričana sem, da morajo ljudje mladi imeti otroke. Takrat si zdrav, pragmatičen, bliže otrokom, saj ni toliko generacijske razlike. Če ne bi bilo šolskega sistema, kot smo mu priče, bi imela deset otrok,« pravi Iza, ki so jo od nekdaj zanimali ljudje in delo z njimi.
Fizična izgorelost jo je prizemljila
»V zadnjem podjetju, kjer sem bila zaposlena in nisem bila hkrati tudi delodajalka, sem fizično izgorela. Trdo delo pozno v noč in pomanjkljiva skrb za družino in dom sta me pripeljala do resnega pogovora z možem, v katerem sem morala postaviti svoje prioritete v življenju. Odločila sem se za družino. Nekaj mesecev sem usmerjeno skrbela za svoje fizično telo, pripravljala zdravo hrano za vso družino in se posvetila študiju astrologije in theta zdravljenja. Podjetniška žilica mi ni dala miru, zato sem odprla svoje podjetje, v katerem sem ponujala poslovno svetovanje s področja projektnega vodenja, mehkih veščin in tudi pridobljenega znanja o osebnostni rasti, s čimer sem dodatno izpopolnjevala svoje izkušnje pri poglobljenem delu z ljudmi. Raziskovala sem energije, čeprav nisem nikoli čutila, da imam kakšne posebne sposobnosti, ker tovrstne res niso posebne. Imamo jih vsi, le razviti jih moramo. Nekateri imajo malo več daru, drugi malo manj. Se pa z delom in vajo daleč pride. Ko se enkrat odpraviš na pot raziskovanja, se ta nikoli ne konča. Ko delaš z drugimi, delaš s sabo.«
Podedovana prepričanja
»Vse je v nas. Vsako, prav vsako stanje in občutek v življenju si ljudje ustvarimo sami. Sami se odločimo, ali bomo srečni ali nesrečni, zdravi ali bolni, bogati ali revni. Odločimo se lahko v vsakem trenutku ter odločamo in izbiramo ves čas. Niso pa te odločitve samo plod naše zavesti, temveč največji del prispeva naša podzavest, do katere nimamo neposrednega dostopa. Če želim uspeti in to zavestno načrtujem, v moji podzavesti pa so prepričanja, da nisem uspešna in da si uspeha, ljubezni, sreče in bogastva ne zaslužim, bo po vsej verjetnosti zmagala moja podzavest, ki uspešno deluje tudi, ko spim, gledam televizijo, jem ... Prepričanja, tako pozitivna kot negativna, smo podedovali od svojih prednikov ali pa smo jih ponotranjili v najzgodnejših letih svojega življenja,« razlaga sogovornica, ki je korak za korakom počasi gradila svojo drugačno pot.
»Nalaganje« znanja
»Z vztrajno namero, pozitivnim razmišljanjem in vero vase lahko korak za korakom začnem prepoznavati svojo vsemogočno moč, zmožnost, da lahko uresničim vse, kar želim. Kreiranje svoje resničnosti ali tako imenovano manifestacijo pozna veliko uspešnih poslovnežev in jo pri ustvarjanju svojega uspeha in tudi denarnega bogastva zelo učinkovito uporablja. Vse je že v nas, samo prebuditi je to treba. Tudi najinima sinovoma sem s tem pomagala pri šolskem delu. Otroci s strahom do določenega predmeta ali učitelja blokirajo dostop do že pridobljenega znanja. Prijateljica je metodo atraktivno poimenovala 'nalaganje znanja', v bistvu pa je šlo za to, da smo izkopali omejujoča prepričanja in strah, in znanje je kar letelo v glavo, pri šolskih testih pa na papir. Sinova sta včasih pripeljala kar celo skupino sošolcev in 'nalaganje' je bilo tako še bolj zabavno in zaradi tega učinkovitejše. Posledica so bile seveda boljše ocene. Sama sta hitro usvojila tehniko, saj jima je tako ostalo veliko več prostega časa,« razlaga in dodaja, da ji beseda duhovnost ni najbolj všeč, saj je prevečkrat zlorabljena. Bistvo vsega je, da ker se ukvarja z njo, tisti okoli nje dobijo več. »Ko si v pozitivni energiji, ljubezni, se to širi in opazi,« je prepričana.
Zgodba o uspehu
Podobno je bilo tudi z zgodbo o uspehu govorečega mačka Toma. V tistem času se je osem soustanoviteljev še neznanega zagonskega podjetja pripravljalo, da naredijo izdelek, ki bo prodrl v svetovni vrh. Postavili so si zelo ambiciozne cilje, ki naj bi jih dosegli v zelo kratkem času. Teden dni pred iztekom postavljenega roka ni prav nič kazalo na neverjeten uspeh. Naslednji dan so v spletnih trgovinah lansirali prvo različico mačka Toma, ki je v nekaj dneh dosegel vrhove lestvic v mnogo državah. Cilji so bili preseženi v petih dneh.
»Prepričanj o denarju mi nikoli ni bilo treba brisati. V življenju smo šli skozi vse: od tega, da sem imela v času socializma kot drugi vrstniki ene kavbojke in sem se kot otrok razveselila vsake milke ali gostega jagodnega soka s smetano, do tega, da so bile naše omare kartonske škatle, ko smo se z možem in sinom preselili v novo hišo. Starši so bili skromni, ves čas so naju s sestro učili skromnosti. Življenje je bilo čisto drugačno, vendar se mi je zdelo za otroke boljše, kot je zdaj, v vladavini blagovnih znamk. Na denar sem vedno gledala kot na vmesno valuto med vloženim delom in tistim, kar si želim. Tako je bilo tudi, ko sem si ustvarila svojo družino. Nikoli nismo razpravljali, kaj si lahko privoščimo, z možem sva točno vedela, kaj je nujno in kaj luksuz. Ko sva gradila svojo hišo in je bila denarnica nekaj let precej tanka, smo bili veseli počitnic na morju, pa čeprav v zalivčku, kjer smo kampirali na divje,« razlaga in dodaja, da verjame, da lahko vsak najde toliko, da preživi.
Energija denarja
Zanjo je denar energija, ki pa ni absolutna. Pomembnejše je zavedanje, kdaj imaš občutek, da je dovolj. Za nekatere je to pri 600 evrih na mesec, drugi ne morejo preživeti niti z desetkratno vsoto. »Res občudujem ljudi, ki lahko preživijo s 600 evri na mesec. Jaz tega ne znam. Meni je laže zaslužiti več. Občudujem pa tudi ljudi, ki znajo s povprečnimi slovenskimi plačami nekaj ustvariti in nimajo nikoli občutka pomanjkanja. Dejstvo je tudi, da je vsota, ki jo potrebujemo za življenje, relativna stvar. V Indiji bi s 600 evri lahko živeli dve leti, pri nas je preživeti mesec s tako malo že pravi čudež. Sama pravzaprav ne potrebujem veliko. Malo hrane in vode na dan, pa sem zadovoljna, kar pa še ne pomeni, da si ne privoščim več, ker si lahko in ker verjamem, da si zaslužim, saj veliko delam,« pravi Iza, ki je ni prav nič strah, da bi izgubila, kar sta s Samom ustvarila.
Lahko bi izgubila vse
»Kaj pomeni bogastvo, ki ga imaš v banki, pa se treseš, da bo propadel in boš vse izgubil? Sama bi lahko izgubila vse, pa vem, da bi lahko vse spet ustvarila. Glede na to, kakšen je finančno-ekonomski sistem, nobeden ne zna predvideti prihodnosti. S tem se ne obremenjujem. Vem, da dokler sem zdrava, lahko vedno zaslužim, kolikor potrebujem,« je prepričana.
Nekateri mislijo, da na Cipru, kjer živi, sedi na plaži, gleda v zrak in evri letijo na kup. Trenutno ima govoreči maček več kot tri milijarde in pol uporabnikov. »Za vsakega posebej sem hvaležna. Vendar to ne pomeni, da mi ni treba delati. Včasih delam po 14 ur na dan, včasih v eni uri naredim toliko kot drugi v petih. Tehtnico, koliko delati, si vsak določi sam. Svojega življenja ne ločujem na delo, duhovnost in prosti čas. Duhovnost je del življenja.«
Kljub vsemu ustvarjenemu z možem živita vsakdanje življenje. Ko morata, gresta na sestanke po svetu, ki jih združita še s kakšnim dnevom odmora, imata veliko videokonferenc, spotoma pa se v pisarni še učijo grško. »Delam do osmih, devetih zvečer, včasih tudi pozno v noč. Veliko gledava filme in risanke, po službeni dolžnosti seveda, in pri tem po navadi zelo uživava,« se smeji in dodaja, da si za konec tedna vzameta prosto. Vendar pa velikokrat ni ostre razmejitve med delom in prostim časom, posebno ker se jima nenehno porajajo nove ideje.
Ženska energija
Iza stvari počne na svoj ženski način. »Poslovni svet je v moški domeni. Tako je bilo. Prišel pa je čas, ko ženske lahko nastopamo kot enakovredne partnerke, a samo če se tega lotimo na pravi način. Moški so v zgodovini določili načine delovanja, ki so delovali na popolnoma moških principih, kar je naravno. In zdaj vsi pričakujejo, da bomo ženske delovale po istih principih, kar pa ni mogoče. Če ženske delujemo po moškem principu, je približno tako, kot bi na hitrostno dirko poslali polža in antilopo, ženska bi bila v tem primeru polž: ni možnosti za uspeh ali pa se v kratkem času popolnoma izčrpa. Če ženska v poslovni svet prinese svoj ženski princip, doda celotni zgodbi tisti dodatni, manjkajoči del, ki ji pričara krila, žensko pa v njeni notranjosti polni in ji daje dodatno moč, navdih in modrost. Pravih šol za poslovne ženske ni, izobraževanje poteka po ustaljenih starih načelih. Sama to jemljem kot prednost, saj s tem ženske ne dobimo 'plonk listkov', kako naj delujemo, in lahko izkoriščamo svojo bogato ustvarjalnost, le zaupanja in vere vase ne smemo izgubiti,« razlaga sogovornica, ki se veseli novih izzivov.
Tiktakanje ure
»O tem javno še nisem govorila, vendar se čedalje bolj zavedam pomembnosti naših neprofitnih projektov, s katerimi se ukvarja fundacija, ki smo jo ustanovili. Zadnji april je bil najtoplejši v zgodovini, prav tako kot prejšnjih sedem mesecev. Leto 2016 bo po vsej verjetnosti daleč najtoplejše leto v zgodovini. Zaradi tega bomo doživeli velike spremembe že za časa našega življenja. Največja povzročitelja izpustov toplogrednih plinov in posledično segrevanja Zemlje sta poraba fosilnih goriv in živinoreja. Ne nujno v tem vrstnem redu, saj se vsi znanstveniki ne strinjajo o tem. Vsi pa se strinjajo, da je živinoreja največja porabnica vode na svetu. Zanimivo, kako fosilna goriva dobivajo toliko pozornosti, vsi pa ignorirajo živinorejo! Če bi vsi ljudje jedli toliko mesa, kot ga jedo ljudje na razvitem zahodu, bi imela Zemlja dovolj virov le za šest milijard ljudi. In šest milijard smo presegli že leta 2000. Ker se povprečni življenjski standard ljudi na Zemlji dviguje, poraba mesa raste hitreje od prebivalstva. Veliko ljudi meni, da je za ta problem krivo to, da je ljudi preprosto preveč. Naša populacija naj bi se ustalila pri desetih milijardah. Ob tem se mi postavlja vprašanje: kdo so tisti, ki bi morali umreti, da bi nas bilo manj kot šest milijard? Očitno nimamo časa, da bi čakali, da se populacija zmanjša sama od sebe. Veliko 'modrecev' našega časa, vključno z Billom Gatesom in Larryjem Pageom (ustanoviteljema Microsofta in Googla), se ukvarja z vprašanjem, kako ustvariti alternative klasični pridelavi mesa – to je reji in ubijanju živali za meso. Tudi fundacija, ki sva jo ustanovila z možem, financira projekt v slovenskem zagonskem podjetju, ki se ukvarja s tem izzivom. Poraba rdečega mesa je tudi v Sloveniji več kot dvakrat večja, kot to priporoča National Health Service England. Z možem se zavedava, da je spreminjanje navad ljudi nekaj najtežjega na svetu, a vseeno bo porabo mesa treba zmanjšati, če bo človeška vrsta želela preživeti. Vode že zdaj primanjkuje na precej delih sveta in migracije, ki so skoraj neizbežne, bodo večje od teh, katerim smo priče danes. Ljudje, ki bodo živeli na območjih s premalo vode, se bodo prisiljeni preseliti. Torej je odpravljanje tega problema v interesu vseh – tudi Evropejcev, ki smo manj ogroženi. Vsi bi morali zmanjšati porabo živalskih izdelkov, saj smo to dolžni storiti že zavoljo naših otrok in vnukov.«
Varuje zasebnost
Morda kdo misli, da Iza živi kot kakšna hollywoodska zvezda, a ni tako. »Varovana nisem, varujem pa svojo zasebnost. Žal nekateri slovenski mediji niso naklonjeni resnici, temveč senzaciji, zato se ne pustim snemati. S tem imam slabe izkušnje. Ni mi treba, da me mediji režejo in secirajo. Za nas poslovno Slovenija ni strateški trg, zato se javno izpostavljam samo z namenom, ker želim, da bi tudi drugi uspeli. Ker vem in verjamem, da lahko. Seveda nobeden ne more uspeti s popolnim posnemanjem nekoga, ki je že uspel, lahko pa je veliko hitrejši, če pozna osebne izkušnje nekoga, ki je dosegel postavljene cilje,« je sklenila.
