V trgovanje z delovnimi storitvami se trenutno vključujejo štiri različne generacije: generacija veteranov (rojeni med 1920 in 1945), baby boom generacija (rojeni od 1946 do 1965), generacija X (rojeni med letoma 1966 in 1985) ter generacija Y oziroma milenijska generacija (rojeni po letu 1980 in do leta 2000). O slednji, ki je hkrati tudi najmlajša generacija na trgu dela, lahko na spletu najdemo na stotine strani, člankov in raziskav z nasveti, kako je drugačna, kako delati z njenimi pripadniki v delovnem okolju, kako se jim prilagoditi itd. Številni medijski prispevki na to temo so po mnenju Eve Boštjančič nastali pod vplivom medgeneracijskega razmišljanja, ki sicer prihaja iz ZDA, njihova značilnost pa je tudi, da preveč napihujejo vpliv generacije Y na stališča do dela in obnašanje v poslovnem okolju – izkazalo se je namreč, da je njen vpliv le 1,8 odstoten. Doktorica znanosti in docentka za psihologijo dela in organizacije, ki sicer ni navdušena nad medijskim negativnim označevanjem milenijske generacije, je v intervjuju med drugim spregovorila o njenih značilnostih, možnostih, vrstah in oblikah zaposlitve ter posameznikovem vrednotenju dela.
Vrednote so neki cilji, ki jih cenimo, oziroma mišljenje o tem, kaj je dobro ali prav in za kaj si je vredno prizadevati. Kako pa je z delom, ali je danes še vrednota?
Mislim, da ljudje dela ne cenimo, dokler ga ne izgubimo. Vsekakor pa nam delo prinaša osebno in strokovno rast, izboljšuje našo samopodobo, zvišuje samozavest, omogoča socialne stike, sprejetost v nekem krogu, koneckoncev nam delo prinaša tudi ugled v družbi. Prinaša nam zelo veliko dobrih stvari.
Se generacija Y zaveda vseh teh pozitivnih stvari, ki jih delo prinaša?
Mislim, da ne, oziroma tega se zavedajo tisti, ki so že stopili na trg dela, ker delo prinaša še eno ključno stvar, denar, ki ga potrebuješ zato, da lahko plačaš mesečne položnice, da lahko dostojno živiš ali si privoščiš nekaj več oziroma tisto, kar ti srce poželi.
Katere pa so še poleg tega ključne spremembe na trgu dela, če stanje primerjamo s tistim izpred desetih let? Kako danes iščemo delo, oziroma kako svoje kadre izbirajo delodajalci?
Delodajalci iščejo specifične kadre, ni jim več pomembna le formalna izobrazba, ampak tudi kompetence, kot so na primer etično vedenje, proaktivnost, ustvarjalnost, odgovornost. To, kar je bilo že prejšnjim generacijam pomembno, se v današnjem času še bolj poudarja. Po drugi strani pa na trg dela prihajajo oglasi, na katere se javlja od 200 do 300 ljudi, zato trg dela poskuša delati na drugačen način. Predvsem delodajalci iščejo bolj ustvarjalne poti, po katerih bi našli kadre - na primer naredijo zanimiv oglas z uganko in, kdor uganko reši, se lahko prijavi z rešitvijo uganke ter pošlje svoj življenjepis. Ali pa da delodajalec svojim zaposlenim nalogo, da mu priporočijo nekoga, in če je priporočena oseba sprejeta, tistega, ki jo je priporočil, denarno nagradi. Trg dela je drugačen tudi zato, ker zaposleni, predvsem predstavniki generacije Y, menjajo službo vsaki 2 leti ali 3 leta in njihova organizacijska pripadnost je precej manjša, kot je bila v prejšnjih generacijah. Ker so manj pripadni, je treba z njimi drugače delati, jih drugače motivirati in nagrajevati.
Predstavniki generacije Y menjajo službo vsaki 2 leti ali 3 leta in njihova organizacijska pripadnost je precej manjša, kot je bila v prejšnjih generacijah. Ker so manj pripadni, je treba z njimi drugače delati, jih drugače motivirati in nagrajevati.
Menjava službe vsakih nekaj let je torej postala nekaj običajnega, včasih pa je obstajalo prepričanje, da si konfliktna osebnost, če pogosto zamenjaš službo ...
Če si pred 10-imi leti, ko sem na trgu dela delala aktivno kot svetovalka, imel v življenjepisu zapisano, da si bil na zavodu za zaposlovanje, je ta karakteristika veljala za črno piko. Danes ima večina takšne luknje v svoji karieri in teh bo vedno več, ker bo vedno manj zaposlitev za nedoločen čas. Zato bomo iskali projektno delo, spreminjali bomo kariero, ne samo delodajalce, ampak tudi karierna področja. Morda se bo nekdo, ki je danes na primer končal študij za učitelja razrednega pouka, ko mu to ne bo več všeč, začel ukvarjati z izdelavo ekoloških napitkov.
Sprememba kariernega področja najbrž zahteva tudi dodatno izobraževanje.
Vsekakor. Trg dela je narejen tako, da vsak vedno tekmuje z generacijami, ki prihajajo. Kar pomeni, da moraš biti konkurenčen in danes je zelo priljubljeno govoriti o vseživljenjskem izobraževanju, ampak to je dejstvo. Večino naših znanj, ki smo jih dobili na fakulteti pred dvajsetimi leti, je povozil čas. Prišla so nova spoznanja in zato moraš znanje stalno nadgrajevati. Pri menjavi delovnega mesta pa to velja še bolj.
Iskali bomo projektno delo, spreminjali bomo kariero, ne samo delodajalce, ampak tudi karierna področja. Morda se bo nekdo, ki je danes na primer končal študij za učitelja razrednega pouka, ko mu to ne bo več všeč, začel ukvarjati z izdelavo ekoloških napitkov.
Se tudi vam zdi, da se omenjene spremembe v Sloveniji dogajajo prepočasi? V čem je težava?
Ja. Mislim, da je potrebno delodajalce ozaveščati, da ni pomembna samo formalna izobrazba. Izkušnje dobiš tudi na neformalen način, kot so študentsko delo, honorarno delo, prostovoljno delo, po drugi strani pa moramo mlade zelo hitro izpustiti, jim dati samostojnost prej, in to tako z vidika staršev kot z vidika delodajalcev. Konec koncev na trgu danes ne kandidirajo le Slovenci, ampak vsi državljani Evropske unije. Potrebno se je boriti, moraš biti drugačen, prepoznaven. Predvsem predstavnike mladih generacij preveč zavijamo v vato ...
Mislim, da bi morali starši otroka pri 15-ih letih pustiti, da bi samostojno odločal, iskal, kreiral, včasih padel in se na takšen način pripravljal na trg dela ter počasi dobival trdo kožo. Predvsem bi morali imeti mladostniki več samostojnosti in več odgovornosti, morali bi se sami znajti v življenju.
Kakšne možnosti mladim danes ponuja trg dela? Ali se razlikujejo glede na posamezna področja Slovenije?
Zelo veliko priložnosti je v Ljubljani, manj v Mariboru. Več ponudb imajo mladi, ki so bolj izobraženi, hkrati pa se iščejo poklici, ki zahtevajo strokovne šole, tudi teh primanjkuje. Mislim, da možnosti so, vendar bi morali mladi v svojih glavah narediti preskok - končana stopnja izobrazbe te namreč ne določa, ne determinira. Na primer, če sem jaz končala matematiko, to še ne pomeni, da lahko opravljam samo poklic učitelja ali profesorja matematike, ampak lahko počnem še marsikaj, kar je povezano z analitiko, statistiko, številkami ... Dokončana univerzitetna izobrazba pomeni le, da sem bila dovolj vztrajna in organizirana, da sem dosegla zastavljen cilj. Te izkušnje mi lahko kasneje pomagajo pri kateremkoli poklicu, ki ga bom opravljala. Zdi se mi, da je priložnosti veliko, a da so mladi prepogosto preveč ozko usmerjeni. Po drugi strani pa si lahko delovno mesto, če ga ni, ustvariš. Na primer veliko novih možnosti se ponuja z vedno starejšo populacijo in s tem povezanimi novonastalimi potrebami.
Dokončana univerzitetna izobrazba pomeni le, da sem bila dovolj vztrajna in organizirana, da sem dosegla zastavljen cilj. Te izkušnje mi lahko kasneje pomagajo pri kateremkoli poklicu, ki ga bom opravljala.
In najprimernejša oblika zaposlitve za omenjene novonastale potrebe je najbrž samozaposlitev oziroma s. p.?
Ja, mislim pa, da je s. p. tudi oblika zaposlitve v organizacijah. Delodajalci se bojijo zaposlovati za nedoločen čas, poleg tega raziskave kažejo, da so ljudje, ki imajo pogodbo za določen čas – zanje lahko rečemo, da so nekaj podobnega kot samostojni podjetniki – pri delu najbolj zavzeti. S. p. je samo vrsta zaposlitve, ki pa ni povezana z delovnim mestom ali z delovnimi nalogami. Drži pa, da so vrste zaposlitve danes drugačne, kot so bile včasih. Velikokrat slišiš komentarje naših staršev v smislu, da delamo samo projektno. Ampak to je zdaj realnost, ki jo moramo sprejeti in vzeti vse priložnosti, ki se nam ponudijo.
Raziskave kažejo, da so ljudje, ki imajo pogodbo za določen čas – zanje lahko rečemo, da so nekaj podobnega kot samostojni podjetniki – pri delu najbolj zavzeti.
Kakšne pa so na splošno značilnosti generacije Y na trgu dela? Kolikšen je njen vpliv na delo oziroma na stališča do dela v poslovnem okolju?
Najprej moram povedati, da vpliv generacijeY ni tako velik, kot navajajo mediji. Raziskave kažejo, da je njen vpliv na delo oziroma na stališča do dela in obnašanje v poslovnem okolju približno 1,8 %. Medgeneracijske razlike so zelo zanimive predvsem za medije, razmišljanje o medgeneracijskih pojavih pa večinoma prihajajo iz Amerike. Razlike med generacijami so vedno bile in vedno bodo ... Mediji o generaciji Y govorijo kot o nečem negativnem in tega ne podpiram, saj se mi zdi, da ima tudi ta generacija veliko pozitivnih stvari. Je prva generacija, ki se je rodila z računalnikom v hiši, ki pozna internet in družbena omrežja. Je tudi generacija, ki bo imela gotovo najvišjo stopnjo dosežene izobrazbe, in hkrati tudi generacija, za katero so starši pogosto preveč skrbeli. Dogovarjajo se za njihove službe, hodijo po fakultetah in tako naprej.
Sicer pa je generacija Y na delovnem mestu zadovoljna, vendar nenehno išče neko aktivno vlogo. Mladi želijo biti o vsem pravočasno in tudi količinsko zadostno informirani, želijo soustvarjati delovne rezultate, so proaktivni in znajo priti do informacij na različne načine. Cenijo prostovoljno delo, vendar se tega ne udeležujejo tako pogosto, kot se je njihova predhodna generacija. Zanimivo je, da zelo cenijo tudi varne zaposlitve. Mislili bi si namreč, da slednje zanje ni značilno, saj menjajo službo na dve leti ali tri leta. Vendar možnost stalne zaposlitve kljub temu cenijo.
Pravite, da starši mladim pogosto iščejo službe. Koliko pa so pri iskanju zaposlitve pomembni zveze in poznanstva, politična opredeljenost in zavodi za zaposlovanje?
Vsak od teh akterjev ima v Sloveniji svojo vlogo in jo tudi dovolj dobro igra. Socialna mreža, ki jo imamo, lahko posamezniku omogoči, da pride hitreje do informacij in nekdo, ki ga poznaš, ti lahko pripre vrata v določeno organizacijo. Kar pomeni, da te lahko nekdo med tristo prijavljenimi priporoči, vendar se moraš potem še vedno izkazati sam.
Tudi vloga zavoda za zaposlovanje se je v zadnjih letih transformirala tako, da poizkuša zavod predvsem opolnomočiti brezposlene, med njimi tudi mlade brezposelne, da sami aktivno prevzemajo vlogo iskalca zaposlitve.
Socialna mreža, ki jo imamo, lahko posamezniku omogoči, da pride hitreje do informacij in nekdo, ki ga poznaš, ti lahko pripre vrata v določeno organizacijo.
So pri nas sploh cenjene mednarodne izkušnje?
Mislim, da so. Slovenija je tako majhna in zaprta, tudi sistem izobraževanja je, da nas vsak pogled čez mejo oplemeniti. Tudi na tak način, da sprevidimo, da drugje ni vse zlato, kar se sveti, in da imamo tudi v Sloveniji znanja, ki jih lahko ponudimo drugim. Obstaja pa veliko razvitejših držav od nas, ki so v razvoju, tehnologiji in storitvah od 5 do 10 let pred nami.
Nenehno poslušamo, da predvsem intelektualci pospešeno zapuščajo Slovenijo in da beg možganov predstavlja resno grožnjo za Slovenijo. Kako vi vidite ta pojav?
Svet je postal globalna vas in letalski prevozi so dosegljivi skoraj vsem. Zakaj ne bi nekdo, ki ima znanje in ki najde nekoga, ki bo zanj plačal, pa če je to Nizozemec, Američan ali Indijec, odšel drugam? Ne smemo se pogovarjati o tem, da ljudje odhajajo, ampak se mora država začeti ukvarjati s tem, kako ljudi obdržati, jih motivirati, jim ustvariti dobre in vzpodbudne delovne pogoje, da bodo ostali, oziroma da se bodo z novimi znanji, ki jih bodo pridobili v tujini, vračali nazaj. Vsak tovrsten beg možganov je lahko zelo dober za Slovenijo, če zna intelektualce kasneje privabiti nazaj ter njihova znanja oplemenititi v slovenskem poslovnem okolju.
Vsak tovrsten beg možganov je lahko zelo dober za Slovenijo, če zna intelektualce kasneje privabiti nazaj ter njihova znanja oplemenititi v slovenskem poslovnem okolju.
Se vam ne zdi, da Slovenec težko hodi v službo, ki je od njegovega doma oddaljena več kot nekaj kilometrov?
Imate prav. Sicer je to zelo osebnostno pogojeno. Sedanje generacije študentov imajo možnost študijskih izmenjav Erasmus, pri katerih lahko študentje na zelo enostaven, neboleč način na lastni koži izkusijo, ali jim takšen način bivanja in dela ustreza ali ne. Marsikdo se vrne s pozitivnimi izkušnjami in kasneje zopet išče nove priložnosti v tujini. Drugi ostajajo doma in se v večji meri zavedajo, kaj imajo tukaj. Tudi razdalje so lahko za nekoga pomembne, morda prav za mlade iz generacije Y, saj jim uspešno usklajevanja prostega časa in dela predstavlja pomembno vrednoto.
Vendar takšne mednarodno priložnost dobijo predvsem študentje.
Mislim, da je priložnosti za vse veliko, tako doma kot v tujini. Mladi jih najdejo na spletu. Veliko delovnih mest se odpira. Vem, da se mladi na Štajerskem intenzivno in pospešeno učijo nemščino, ker so delovna mesta čez mejo bolj plačana. Delovna okolja so sicer zahtevna, vendar so ljudje tam bolj cenjeni in bolje nagrajeni.
Morate vedeti, da so zaposlovalci še vedno predstavniki generacije X, ki cenijo delavnost in etične norme. Mladi, ki si vzamejo po šolanju še leto dni časa zase in za potovanja, so pri njih manj cenjeni oziroma nanje gledajo drugače.
Kako bi se vi lotili iskanja dela, če bi šele vstopili na trg dela?
Tako kot moji študentje psihologije. V zadnjih letih študija bi aktivno preverjala, kakšna delovna mesta in področja mi ustrezajo. Začeti moraš s študentskim, honorarnim, lahko tudi prostovoljnim delom. Pogosto slišim, da študente, ki se dokažejo delodajalcu, kasneje zaposlijo. Verjamem vase, verjamem tudi v to, da bi me bodoči delodajalec prepoznal. Takrat, ko magistriraš, ko zaključiš študij ali šolo, je prepozno. Eksperimentirati – preizkušati različna delovna področja – je potrebno že prej. Takoj bi začela iskati delo in takoj tudi delati. Morate vedeti, da so zaposlovalci še vedno predstavniki generacije X, ki cenijo delavnost in etične norme. Mladi, ki si vzamejo po šolanju še leto dni časa zase in za potovanja, so pri njih manj cenjeni, oziroma nanje gledajo drugače. Jaz bi zagotovo takoj, ko bi zaključila svojo izobraževalno pot, poskušala najti zaposlitev. Čas zase si lahko vzameš kasneje, ko se ti v času kariere pokaže kakšna bariera ali luknja.
