Na celjskem sodišču se je sklenila glavna obravnava na že tretjem sojenju Kristijanu Kameniku za štirikratni umor v Tekačevem leta 1997. Tožilec Gorazd Kacijančič je v sklepni besedi vztrajal pri obtožbah za štiri kazniva dejanja umora in sodišču predlagal izrek 20 let zapora. Obramba pričakuje oprostilno sodbo. In jo je tudi dočakala.
Kot je v kratki obrazložitvi oprostilne sodbe pojasnila predsednica senata Alenka Jazbinšek Žgank, so na tokratnem že tretjem sojenju Kameniku lahko presojali samo na podlagi tistih dokazov, ki so po izločitvi nekaterih ključnih, še ostali v spisu, ti pa Kamenika v ničemer niso povezovali s prisotnostjo na kraju tragedije. Tudi priče, ki so jih po 25 letih spet vabili na sodišče, nekatere med njimi so tudi že preminile ali pa niso bile sposobne za pričanje, po tako dolgem času niso povedale nič več novega ali nič takega, kar bi obtoženega dodatno obremenilo, zato je sodišče lahko izreklo zgolj oprostilno sodbo, stroške postopka pa naprtilo državi.
Kamenik po razglasitvi sodbe ni želel komentirati dogajanja, češ da bo to storil šele, ko bo ta pravnomočna, njegova zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar pa je bila z razpletom zadovoljna in ga je tudi pričakovala.
Tožilec Kacijančič je dejal, da bo o morebitni pritožbi še razmislil potem, ko bo prejel pisno sodbo. Sicer pa se zaveda, da je sodišče izločilo vse materialne dokaze, ki so bili obremenjujoči za obtoženca. "Mi smo z ostalimi dokazi skušali dokazati krivdo, a očitno ti dokazi niso imeli teže. Verjetno lahko tudi rečem, da današnja sodba niti ni neko veliko presenečenje," je še povedal.
Spet sledi superg
Sodni senat je na zahtevo tožilstva želel zaslišati še dve priči, med njima eno anonimno. Do tega pa ni prišlo, saj je psihiatrično izvedensko mnenje za eno od njiju pokazalo, da ni sposobna pričanja, anonimna pa ni želela pričati, ker od tožilstva ni dobila potrebnih zagotovil o zaščiti, ki jo je zahtevala. Ker je tožilstvo ocenilo, da za njene zahteve ni zakonskih pogojev, se je Kacijančič moral zadovoljiti z branjem njene izpovedi iz preteklosti, ki jo je nato uporabil tudi v sklepnih besedah. Med drugim je v njih omenjal dokaze kot so sledi obuval, ki naj bi pripadale morilcu, a jih je sodišče zaradi nezakonitega načina pridobitve dokaza, tako kot še nekaj drugih, umaknilo iz sodnega spisa.
Vse krogle iz istega orožja
Tožilec je ob tem navedel, da je balistično izvedensko mnenje pokazalo, da so bile vse krogle izstreljene iz istega orožja. Za neverodostojno je ocenil pričanje Kamenikovih sorodnikov, ki so obtoženemu nudile alibi za čas, v katerem je prišlo do umora, prav tako pa tudi trditve Kamenika, da se z umorjenim Štefanom Poharcem ni poznal. Pomembna se mu je zdela tudi izjava Jožeta Kobaleta na policiji, da sta se s Kamenikom dvakrat srečala v hotelu v Slovenskih Konjicah, prvič pred dogodkom, ko naj bi mu razlagal o vroči robi pri Rogaški Slatini, drugič pa po dogodku, ko naj bi ga spraševal, če lahko v promet spravi zlato.
Zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar pa je nasprotno menila, da je po več kot 26 letih čas, da se Kamenika dokončno oprosti, saj da več kot očitno tega, kar se mu očita, ni storil. Ob tem je prepričana, da v sodnem spisu ni nobenih materialnih ali personalnih dokazov zoper njenega klienta. Po njenem ni zanesljive potrditve, da bi se Kamenik in Poharc poznala, pa tudi če bi se, to nikakor ne bi dokazovalo storitve kaznivega dejanja. Anonimna priča je po njenem govorila le o tistem, kar je slišala od drugih, sama pa o dogajanju v Tekačevu ne ve nič. V zvezi z izjavami Kobaleta pa je dejala, da so njegove obtožbe navedene le v policijskem uradnem zaznamku, na podlagi katerega ni mogoče graditi sodbe, še posebej, ker je pozneje pred preiskovalnim sodiščem izjavil, da o tem zaznamku ne ve ničesar. Sicer pa naj bi bil po mnenju odvetnice njegov edini motiv pri pogovoru s policisti, da mu odpravijo pripor, kar je takrat tudi dosegel.
Kameniku so prvič sodili leta 1997, ker naj bi marca 1997 v Tekačevem ustrelil 73-letnega Štefana Poharca, njegovo 75-letno ženo Frančiško ter njuni podnajemnici, 36-letno Heleno Krušlin in njeno 17-letno hčer Viktorijo. Decembra leta 1999 je bil za štirikratni umor obsojen na 20-letno zaporno kazen. Sodba je bila razveljavljena. Na ponovljenem sojenju je bil oproščen. Tretje sojenje bi se moralo začeti že leta 2007, a je vmes zaradi preprodaje mamil pristal v zaporu v tujini. Medtem je tožilstvo lani vložilo zahtevo za preiskavo še zoper enega osumljenca.
